F R A N C I C IR K V E N Č IČ M A G IS T R S K A N A L O G A 2 0 1 4
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
MAGISTRSKA NALOGA
FRANCI CIRKVENČIČ
KOPER, 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Magistrska naloga
ANALIZA BLAGINJE DRŽAV SVETA
Franci Cirkvenčič
Koper, 2014 Mentorica: izr. prof. dr. Maja Meško
POVZETEK
Osrednji namen magistrske naloge je ugotoviti, kako človekovo delovanje in posamezni dejavniki blaginje vplivajo na razvitost blaginje držav sveta. V teoretičnem delu analiziramo pomen in razvoj blaginje skozi čas in različne koncepte, kot so kakovost življenja, sreča, zadovoljstvo z življenjem in dobro počutje. V empiričnem delu smo izdelali lastna originalna metodološka načrta raziskave za 110 držav sveta. V prvem delu empirične raziskave analiziramo posamezne naravne skupine držav in monotonost dejavnikov (komponent) blaginje. Ugotovili smo, da na blaginjo najmočneje vplivajo naslednja področja: materialna osnova (gospodarstvo in podjetništvo), izvajanje funkcije države (vodenje in upravljanje, izobraževanje in zdravje) in vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital). Izdelali smo lastni originalni model za napoved relativne blaginje in krize v posameznih državah sveta.
Ključne besede: blaginja držav sveta, kakovost življenja, materialna blaginja, sreča, metodološki načrt raziskave z veliko spremenljivkami, cluster analiza, diskriminantna analiza, monotonost, kanonično korelacijska analiza in model blaginje BITI – LJUBITI – IMETI.
SUMMARY
The main aim of this Master’s dissertation was to establish how human behaviour and individual components of prosperity affect the degree of development of prosperity of world countries. The theoretical part analyses the importance and development of prosperity throughout time as well as various concepts, such as quality of life, happiness, satisfaction with life and well-being. In the empirical part we developed our own original methodological survey plans for 110 world countries. In the first part of empirical survey we analyzed individual natural groups and monotonic relationship between elements (components) of prosperity. We established that prosperity is most strongly influenced by: material situation (economy and entrepreneurship), implementation of state function (management and governance, education and health) and values (security, civil liberties and social capital). In the second part we developed our own original model to predict relative prosperity and crises in various world countries.
Keywords: prosperity of world countries, quality of life, material prosperity, happiness, methodological survey plan with a large number of variables, cluster analysis, discriminant analysis, monotonic function, canonical correlation analysis, prosperity model BEING – LOVING – HAVING.
UDK: 330.876(043.2)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Maji Meško, ki me je spretno vodila skozi čeri in pasti zahtevne magistrske naloge v pravo smer, za vso pomoč, nasvete in usmeritve pri izdelavi magistrskega dela.
Hvala matematiku in statistiku prof. Danetu Pejčinoviču za zanimive razprave in napotke pri empiričnem delu magistrske naloge.
Hvala prof. dr. Timoteju Jagriču in prof. dr. Ervinu Mauriču z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor za zanimiv pogovor in izmenjavo mnenj o gospodarstvu, podjetništvu, inflaciji in uporabi ekonometričnih metod pri analizi blaginje držav sveta.
Zahvalil bi se tudi vsem profesorjem in študentom Fakultete za management, ki so me s svojimi vprašanji in idejami pri predavanju spodbudili, da kvalitetno odgovorim na postavljena vprašanja in s tem vsebinsko izboljšam magistrsko delo.
Hvala prijateljem Alešu, Antonu, Barbari, Dušanu, Igorju, Ivanu, Janiju, Nataši, Majdi, Mateji, Nini, Petru, Sandiju, Suzani, Tanji, Tatjani, Tomažu in Vesni za ideje, poglede, mnenja in oblikovno pomoč pri izdelavi magistrskega dela.
Hvala prof. Poloni Štefanič za lektoriranje magistrskega dela.
Hvala tudi vsem ostalim, ki mi že dolgo stojite ob strani in ste mi pomagali v času študija ter pri opravljanju mojega odgovornega in zahtevnega dela v službi.
Hvala mami, očetu, sestri, svaku in nečakinjama za vso moralno podporo v času mojega študija.
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Namen magistrske naloge ... 2
1.2 Cilji magistrske naloge ... 3
1.3 Temeljne teze in hipoteze ... 3
1.4 Raziskovalne metode ... 5
1.5 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema ... 7
2 Blaginja ... 8
2.1 Pomen in opredelitev pojma blaginje in bogastva ... 8
2.2 Uporaba besede in pojma blaginja v drugih državah sveta ... 11
2.3 Subjektivna blaginja in kakovost življenja ... 13
2.4 Socialna država in države blaginje ... 13
2.5 Zgodovinski razvoj ... 14
3 Dejavniki vpliva na blaginjo družbe ... 19
3.1 Dejavniki vpliva na blaginjo družbe – pogled Kautilya ... 19
3.2 Pozitivni in negativni dejavniki vpliva na blaginjo družbe ... 20
3.3 Blaginja in različni tipi kapitalističnih sistemov ... 23
3.4 Raziskave sreče ... 24
3.5 Dobro počutje in blaginja ... 26
3.6 Glavne kategorije v analizah o blaginji in dobrem počutju ljudi ... 27
3.7 Slovenija, razvojni in politični dokumenti, povezani z blaginjo ... 29
3.8 Materialna blaginja ... 30
3.9 Kritika BDP kot merila blaginje ... 33
4 Alternativni kazalci za merjenje blaginje ... 36
4.1 Prikaz nekaterih alternativnih kazalcev za merjenje blaginje ... 36
4.2 Področja kakovosti življenja, ki so upoštevana v nekaterih mednarodnih indeksih kakovosti življenja ... 37
4.3 Drugi alternativni kazalci blaginje ... 38
4.4 Pojem neenakosti in kazalci, ki kažejo na neenakost razdelitve dohodka in premoženja ... 39
4.5 Merila in kazalci neenakosti ... 40
5 Kakovost življenja ... 42
5.1 Analiza kakovosti življenja po posameznih državah ... 43
5.2 Predlogi za izboljšanje blaginje v svetu ... 43
6 Empirični del raziskave ... 45
Opis načrta raziskave ... 46
6.1 Raziskovalna metodologija in merjenje blaginje ... 47
6.2 Hierarhična cluster analiza (Ward metoda) skupnega indeksa blaginje ... 50
7 Metoda glavnih komponent – PCA analiza ... 55
7.1 Gospodarstvo ... 56
7.2 Podjetništvo in priložnosti ... 57
7.3 Vodenje in upravljanje države ... 58
7.4 Izobraževanje ... 58
7.5 Zdravje ... 59
7.6 Varnost ... 60
7.7 Osebne svoboščine ... 61
7.8 Socialni kapital ... 61
8 Analiza 33 komponent blaginje (ANOVA) po petih skupinah ... 62
8.1 Analiza značilnosti razlik ANOVA ... 62
8.2 Grafični prikaz povprečij vseh 33 komponent blaginje po petih skupinah držav ... 62
8.3 Grafični prikaz povprečij vseh 33 komponent blaginje po petih skupinah držav ... 71
9 Priprava ocen 33 komponet blaginje za primerjalno analizo blaginje držav sveta ... 72
9.1 Metoda k-means Cluster ... 72
9.2 Primerjava ocen komponent blaginje za Slovenijo in Hrvaško ... 73
9.3 Primerjava ocen komponent blaginje za Norveško in Slovenijo ... 74
10 Diskriminantna analiza ... 76
10.1 Prikaz rezultatov diskriminatne analize po štirih področjih ... 76
10.1.1 Materialna osnova – gospodarstvo ... 76
10.1.2 Materialna osnova – podjetništvo in priložnosti ... 80
10.1.3 Funkcija države – vodenje in upravljanje države, izobraževanje in zdravje ... 83
10.1.4 Vrednote – varnost, osebne svoboščine in socialni kapital ... 86
10.2 Prikaz diskriminantne analize gospodarstva ... 89
10.3 Prikaz diskriminantne analize podjetništva in priložnosti ... 91
10.4 Prikaz diskriminantne analize funkcija države – vodenje in upravljanje države, izobraževanje in zdravje ... 92
10.5 Prikaz diskriminantne analize vrednot – varnost, osebne svoboščine in socialni kapital ... 93
11 Model blaginje: BITI, LJUBITI in IMETI ... 94
11.1 Načrt raziskave modela blaginje: biti, ljubiti in imeti ... 96
11.2 Cilji analize ... 97
11.3 Kanonična korelacijska analiza ... 97
11.3.1 Cilj metode ... 97
11.3.2 Primerjava med multiplo regresijsko analizo (MRA) in kanonično korelacijsko analizo (KKA) ... 97
11.3.3 Matematična osnova kanonične korelacije ... 98
11.3.4 Kanonična korelacijska analiza v programu SPSS ... 99
11.3.5 Potek kanonične korelacijske analize ... 99
11.4 Kanonično korelacijska analiza med nizoma spremenljivk BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 102
11.4.1 Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti... 102
11.4.2 Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev ... 103
11.4.3 Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve ... 103
11.4.4 Koeficienti korelacije strukture za odvisno variato BITI in kovariato IMETI GOSPODARSTVO ... 105
11.4.5 Prva strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 105
11.4.6 Druga strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 106
11.4.7 Tretja strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 108
11.4.8 Četrta strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 109
11.4.9 Izračun nove vrednosti BITI in IMETI GOSPODARSTVO za vsako državo ... 110
11.4.10 Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 112
11.5 Kanonično korelacijska analiza med nizoma spremenljivk LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 115
11.5.1 Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti... 115
11.5.2 Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev ... 115
11.5.3 Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve ... 116
11.5.4 Koeficienti korelacije strukture za odvisno variato LJUBITI in kovariato IMETI GOSPODARSTVO ... 117
11.5.5 Prva strukturno kanonična rešitev med nizoma LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 118
11.5.6 Druga strukturno kanonična rešitev med nizoma LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 119
11.5.7 Izračun nove vrednosti LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO za vsako državo ... 120
11.5.8 Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma LJUBITI in
IMETI GOSPODARSTVO ... 121
11.6 Kanonično korelacijska analiza med nizoma spremenljivk BITI in LJUBITI ... 123
11.6.1 Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti... 123
11.6.2 Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev ... 124
11.6.3 Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve ... 125
11.6.4 Koeficienti korelacije strukture za odvisno variato BITI in kovariato LJUBITI ... 126
11.6.5 Prva strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI ... 126
11.6.6 Druga strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI ... 128
11.6.7 Tretja strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI ... 129
11.6.8 Četrta strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI ... 130
11.6.9 Peta strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI ... 132
11.6.10 Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo ... 133
11.6.11 Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI .... 134
12 Zaključek ... 138
12.1 Interpretacija rezultatov ... 139
12.2 Prispevek k znanosti ... 147
12.3 Možnosti nadaljnjega raziskovanja ... 148
Literatura in viri ... 151
Priloge ... 159
SLIKE
Slika 1: Pogled Kautilya – dejavniki vpliva na blaginjo družbe ... 19
Slika 2: Načrt raziskave ... 45
Slika 3: Področja in podpodročja, ki sestavljajo Legatumov indeks blaginje ... 49
Slika 4: Dendogram naravnih skupin držav blaginje sveta ... 50
Slika 5: Grafični prikaz povprečij za osem podindeksov blaginje za osem naravnih skupin držav blaginje ... 51
Slika 6: Grafični prikaz povprečij za osem podindeksov blaginje za pet naravnih skupin držav blaginje ... 52
Slika 7: Protestantska etika in blaginja ... 54
Slika 8: Grafični prikaz komponet blaginje – gospodarstvo ... 63
Slika 9: Grafični prikaz komponet blaginje – podjetništvo in priložnosti ... 65
Slika 10: Grafični prikaz komponet blaginje – vodenje in upravljanje države ... 66
Slika 11: Grafični prikaz komponet blaginje – izobraževanje ... 67
Slika 12: Grafični prikaz komponet blaginje – zdravje ... 67
Slika 13: Grafični prikaz komponet blaginje – varnost ... 68
Slika 14: Grafični prikaz komponet blaginje – osebne svoboščine (a) ... 69
Slika 15: Grafični prikaz komponet blaginje – osebne svoboščine (b) ... 69
Slika 16: Grafični prikaz komponete blaginje – socialni kapital ... 70
Slika 17: Grafični prikaz povprečij 33 komponet blaginje po petih skupinah držav sveta ... 71
Slika 18: Analiza ocen komponent blaginje za Slovenijo in Hrvaško ... 73
Slika 19: Analiza ocen komponent blaginje za Slovenijo in Norveško ... 74
Slika 20: Graf kanonične diskriminantne funkcije – materialna osnova – gospodarstvo ... 79
Slika 21: Graf kanonične diskriminantne funkcije – materialna osnova – podjetništvo ... 82
Slika 22: Graf kanonične diskriminantne funkcije – funkcija države... 85
Slika 23: Graf kanonične diskriminantne funkcije – vrednote ... 88
Slika 24: Primerjava petih skupin držav – Fischer linearna diskriminantna funkcija – gospodarstvo ... 90
Slika 25: Primerjava petih skupin držav – Fischer linearna diskriminantna funkcija – podjetništvo ... 91
Slika 26: Primerjava petih skupin držav – Fischer linearna diskriminantna funkcija – funkcija države ... 92
Slika 27: Primerjava petih skupin držav – Fischer linearna diskriminantna funkcija – vrednote ... 93
Slika 28: Grafični prikaz modela blaginje: biti, ljubiti in imeti ... 94
Slika 29: Načrt raziskave modela blaginje: biti, ljubiti in imeti ... 96
Slika 30: Primerjava med multiplo regresijsko analizo in kanonično korelacijsko
analizo ... 98
Slika 31: Prva strukturna kanonična rešitev BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 105
Slika 32: Druga strukturna kanonična rešitev BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 107
Slika 33: Tretja strukturna kanonična rešitev BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 108
Slika 34: Četrta strukturna kanonična rešitev BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 109
Slika 35: Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in IMETI ... 112
Slika 36: Prva strukturna kanonična rešitev LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 118
Slika 37: Druga strukturna kanonična rešitev LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 119
Slika 38: Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 121
Slika 39: Prva strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI ... 127
Slika 40: Druga strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI ... 128
Slika 41: Tretja strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI ... 129
Slika 42: Četrta strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI ... 131
Slika 43: Peta strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI ... 132
Slika 44: Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI ... 134
Slika 45: Diskriminantna analiza Fischerjeva linearna diskriminantna funkcija – hipoteze ... 144
Slika 46: Korelacijska povezava v modelu BITI – LJUBITI in IMETI (gospodarstvo) ... 146
PREGLEDNICE Preglednica 1: Dejavniki vpliva na blaginjo družbe ... 20
Preglednica 2: Različni tipi kapitalističnih sistemov in institucionalna področja ... 24
Preglednica 3: Glavne kategorije v analizah o blaginji in dobrem počutju ... 28
Preglednica 4: Področja kakovosti življenja in mednarodni indeksi kakovosti življenja ... 38
Preglednica 5: Analiza kakovosti življenja po posameznih državah ... 43
Preglednica 6: Prikaz povprečij osmih podindeksov blaginje za pet naravnih skupin držav blaginje ... 52
Preglednica 7: Razvrstitev posameznih držav v pet skupin blaginje ... 53
Preglednica 8: Diskriminantna funkcija – lastne vrednosti - gospodarstvo ... 77
Preglednica 9: Wilks' Lambda in statistična značilnost funkcij – gospodarstvo ... 77
Preglednica 10: Standardizirani kanonični koeficienti diskriminantne funkcije – gospodarstvo... 77
Preglednica 11: Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija – gospodarstvo ... 78
Preglednica 12: Delež pravilno razvrščenih držav – materialna osnova – gospodarstvo ... 79
Preglednica 13: Diskriminantna funkcija – lastne vrednosti – podjetništvo in
priložnosti ... 80
Preglednica 14: Wilks' Lambda in statistična značilnost funkcij – podjetništvo in priložnosti ... 80
Preglednica 15: Standardizirani kanonični koeficienti diskriminantne funkcije – podjetništvo in priložnosti ... 81
Preglednica 16: Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija – podjetništvo in priložnosti ... 81
Preglednica 17: Delež pravilno razvrščenih držav – materialna osnova – podjetništvo ... 82
Preglednica 18: Diskriminantna funkcija – lastne vrednosti – funkcija države ... 83
Preglednica 19: Wilks' Lambda in statistična značilnost funkcij – funkcija države ... 83
Preglednica 20: Standardizirani kanonični koeficienti diskriminantne funkcije – funkcija države ... 84
Preglednica 21: Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija – funkcija države ... 84
Preglednica 22: Delež pravilno razvrščenih držav – funkcija države ... 86
Preglednica 23: Diskriminantna funkcija – lastne vrednosti – vrednote ... 86
Preglednica 24: Wilks' Lambda in statistična značilnost funkcij – vrednote ... 87
Preglednica 25: Standardizirani kanonični koeficienti diskriminantne funkcije – vrednote ... 87
Preglednica 26: Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija – vrednote ... 87
Preglednica 27: Delež pravilno razvrščenih držav – vrednote ... 89
Preglednica 28: Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti – niz BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 102
Preglednica 29: Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev – BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 103
Preglednica 30: Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve niz BITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 104
Preglednica 31: Izračun novih vrednosti BITI in IMETI GOSPODARSTVO za vsako državo ... 110
Preglednica 32: Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti – niz LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 115
Preglednica 33: Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev niz LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 116
Preglednica 34: Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve niz LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO ... 116
Preglednica 35: Izračun nove vrednosti LJUBITI in IMETI GOSPODARSTVO za vsako državo ... 120
Preglednica 36: Alternativni (omnibus) F-testi značilnosti – niz BITI in LJUBITI ... 124
Preglednica 37: Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev niz BITI in LJUBITI ... 124
Preglednica 38: Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve niz BITI in LJUBITI ... 125 Preglednica 39: Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo ... 133 Preglednica 40: Monotonost dejavnikov blaginje ... 141
1 UVOD
Statistični urad republike Slovenije (Suvorov, Rutar in Žitnik 2010, 11) podaja naslednjo definicijo pojma blaginja: »Ko govorimo o blaginji ljudi, moramo pri tem razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Blaginja danes ne pomeni le materialnih dobrin, ampak se nanaša tudi (ali predvsem) na človekovo počutje, bivanje, medsebojne odnose.
Glavne vsebine, na katere moramo biti pozorni, ko govorimo o blaginji ljudi, so: življenjski standard v materialnem smislu, zdravje, izobrazba, osebna aktivnost, vključno z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje ter varnost in nevarnost v materialnem in fizičnem smislu.«
Menimo, da je za blaginjo značilno obdobje gospodarske rasti nekega geografskega območja (države, pokrajine, občine, mesta, vasi), kjer je kakovost življenja zelo dobra. Splošno znano je, da je blaginja v neki državi sveta posledica nizke stopnje brezposelnosti, cvetočega gospodarstva, politične stabilnosti, kakovostnega zdravstvenega sistema in optimistične splošne subjektivne ocene ljudi za stanje v družbi.
Poznamo pa dva pogleda na blaginjo. Materialni pogled govori, da je za nekatere družbe pomembna samo gospodarska rast (povečanje BDP, BDP na prebivalca, osebnega dohodka).
Drugi pogled pa je, da sta za družbo najprej pomembna kakovost življenja ter zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem, ki jo obkroža.
Blaginjo ljudje pogosto zaznavajo le kot bogastvo naroda in ga merijo kot BDP, BND, dohodek na prebivalca (materialna blaginja). Drugačen vidik blaginje pa je pogled skozi kakovost življenja, srečo, zadovoljstvo ljudi: z lastnim življenjem (čustvena blaginja) ter z okoljem in državnimi ter zasebnimi institucijami (subjektivna blaginja).
Ko iščemo meje med biti (subjektivno blaginjo) in imeti (materialno blaginjo), se moramo spomniti na znamenito delo Ericha Fromma iz leta 1976 IMETI ali BITI (Fromm 2004).
Človek se nenehno sprašuje, zakaj živi. V sodobni zahodni družbi prevladuje svet, v katerem se človek bori za materialno blaginjo in ekonomski razvoj. V vzhodnih družbah pa je osnova človek in njegovo počutje (subjektivna blaginja), ki temelji na BITI. Zaradi usmerjenosti k materialni blaginji in neomejeni gospodarski rasti prihaja do krize tradicionalnih vrednot, kot so: družina, otroci, vera, zakon, vzgoja, avtoriteta, pravičnost, spoštovanje institucij in spoštovanje vladajočih do posameznikov v družbi. Po Frommu moderni zahodni človek nima časa za BITI, vse njegovo življenje je boj za IMETI oziroma za prilastitev novih dobrin.
Ljudje na zahodu enačijo IMETI z uspešnostjo. Moderni zahodni človek je ujetnik te miselnosti in pohlepa.
Sami menimo, da v življenju ni treba imeti več, ampak da spoznamo, da smo. Zato menimo, da je blaginja povezana tako s subjektivno blaginjo, torej z dobrim počutjem / kakovostjo življenja – BITI, in zadovoljstvom posameznika z okolico in institucijami – LJUBITI. Kdor
LJUBI in je zadovoljen z okoljem in institucijami, ki ga obkrožajo, in IMA (materialno blaginjo), pa se samouresničuje, torej je (BITI). Menimo, da obstaja zelo močna povezava med relativno blaginjo posameznika in »blaginjsko triado« v konceptu merjenja blaginje:
kakovost življenja, zadovoljstvo z okoljem in institucijami ter materialno blaginjo. V nalogi se ukvarjamo tako z blaginjo kot z njenimi sopomenkami: kakovostjo življenja, srečo, zadovoljstvom z institucijami in okoljem ter dobrim počutjem.
Zavedamo se, da v vsaki državi, celo v bogatih, obstaja velika neenakost med posamezniki;
vendar sta v bogatejših državah odnos in subjektivno zavedanje, kaj je tisto, kar opredeljuje in vodi k blaginji, različna. Kot pravi ljudska modrost: »Blaginje se zavedamo šele, ko imamo prazen želodec.« Z močnim povečanjem bogastva (materialne blaginje) pa ljudje postanemo nedovzetni za iskanje subjektivne blaginje do trenutka, ko je prizadeto naše zdravje, ogrožena lastna varnost, socialni odnosi in spoštovanje soljudi do nas in drugih.
Zato moramo v središče našega življenja in modela blaginje postaviti človeka, njegovo počutje in zadovoljstvo, ne pa gospodarstva ter trga. Zavedamo se, da trg igra pomembno vlogo za doseganje gospodarskega razvoja in materialne blaginje, vendar je samo eden od posameznih elementov področij, ki omogoča blaginjo državljanom sveta. Kajti, če je v središču pehanja za materialno in subjektivno blaginjo trg, človek postane z razvojem tehnologije samo orodje in sredstvo za čim večjo proizvodnjo in manipulacijo, s tem pa se ne more samouresničiti.
Na vseh voditeljih držav sveta, pokrajin, občin, mest, podjetij, organizacij in tudi nas samih1 je, »da smo družbeno odgovorni« in /…/ »da se odločamo in delujemo tako, da prispevamo k blaginji družbe in organizacije«, kot trdi Daft (1994, v Bertoncelj idr. 2011, 108).
Osrednji del našega magistrskega dela je namenjen raziskovanju in analizi, kako človekovo delovanje in posamezna področja njegovega delovanja, kot so gospodarstvo, podjetništvo, vodenje in upravljanje države, njen izobraževalni sistem, zdravstvo ter vrednote v družbi (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital), vplivajo na razvitost in urejenost blaginje držav sveta. Menimo, da je za razvitost blaginje držav sveta pomembna močna povezanost in harmonija med kakovostjo življenja, zadovoljstvom ljudi z okoljem in institucijami ter njihovo materialno blaginjo.
1.1 Namen magistrske naloge
Namen magistrske naloge je opraviti empirično analizo blaginje držav sveta, izdelati originalna načrta za merjenje blaginje držav sveta, izdelati lastni model za napoved krize in blaginje v državah sveta in opredeliti ter povzeti obstoječe teoretične in metodološke pristope pri opredelitvi blaginje držav sveta.
1 Dodal avtor magistrske naloge.
1.2 Cilji magistrske naloge
Z magistrskim delom želimo doseči naslednje cilje:
- proučiti znanstveno in strokovno literaturo s področja subjektivne in materialne blaginje, kakovosti življenja, socialne države in države blaginje;
- zgodovinsko in teoretično predstaviti in opredeliti pomen ter razumevanje pojma blaginja;
- spoznati ključne dejavnike in kategorije v analizah blaginje družbe in z njimi povezane pojme, kot so subjektivna blaginja, materialna blaginja, zadovoljstvo z življenjem, kakovost življenja, sreča, dobro počutje, neenakost, pri različnih avtorjih in v različnih državah sveta;
- podati pregled kritike različnih avtorjev na enostransko merjenje blaginje z BDP in predstaviti njihove predloge alternativnih modelov za merjenja blaginje v državah sveta s trdimi kazalci (materialna blaginja) in z mehkimi kazalci (subjektivna blaginja);
- metodološko izdelati lastni originalni načrt raziskave z veliko spremenljivkami za 110 držav sveta;
- empirično raziskati in identificirati ključne kazalnike (dejavnike) blaginje držav sveta;
- ugotoviti naravno število skupin držav, po katerih se deli blaginja držav sveta;
- pripraviti ocene za posamezne komponente blaginje za 110 držav sveta;
- na podlagi treh modelov področij, ki predstavljajo osnovo za doseganje blaginje:
materialno osnovo (gospodarstvo in podjetništvo ter priložnosti), izvajanje funkcije države (vodenja in upravljanja države, izobraževanja in zdravja) in vrednot (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital), ugotoviti in grafično predstaviti posamezne komponente, ki najbolj pojasnjujejo razlike med skupinami in znotraj skupine blaginje držav sveta;
- preveriti odstotek pravilnih razvrstitev držav v posamezno skupino držav blaginje po posameznih področjih v modelih, ki vodijo k relativni blaginji države (materialna osnova, izvajanje funkcije države in vrednote);
- narediti primerjalno analizo posameznih ocen komponent blaginje med Slovenijo in najboljšo državo blaginje sveta Norveško ter našo sosedo Hrvaško;
- izdelati lastni model za napovedovanje blaginje in krize v svetu ter
- na podlagi opravljene empirične in teoretične raziskave podati predloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje blaginje držav sveta.
1.3 Temeljne teze in hipoteze
Temeljne teze magistrskega dela in raziskave so:
1. Obstajajo več kot tri naravne homogene skupine blaginje držav sveta.
2. Razvitost naravnih skupin blaginje držav sveta je opisana z naraščajočo ali s padajočo funkcijo razvitosti in uspešnosti posameznega dejavnika. Vsi dejavniki2 (komponente), ki opisujejo razvitost in uspešnost posameznih področij analize (gospodarstva, podjetništva, vodenja in upravljanja države, osebnih svoboščin in socialnega kapitala), so monotoni.3 3. Relativna blaginja držav sveta je močno povezana s kakovostjo življenja, zadovoljstvom
ljudi z institucijami in okoljem, v katerem živijo, ter z materialno osnovo za doseganje blaginje (gospodarstvom in podjetništvom) ljudi v posameznih državah.
Za doseganje namena in ciljev naloge bomo preverili naslednje hipoteze:
H 1: Obstajajo več kot tri naravne homogene skupine, po katerih se deli (skupni Legatum prosperity indeks in njegovi podindeksi) blaginja držav sveta.
Mnogi menijo, da obstajata dve kategoriji ali celo tri, po katerih se deli blaginja držav sveta:
bogate, povprečne in revne države. S hierarhično cluster analizo (Wardova metoda), two steps cluster analizo, ANOVA in testom povprečja bomo poiskali čim več homogenih skupin blaginje držav sveta. Izbor delitve homogenih skupin blaginje držav sveta po osmih podindeksih blaginje bo osnova za nadaljnje analize v magistrski nalogi.
H 2: Materialna osnova skupin blaginje držav sveta je monotona, kar pomeni, da čim bolj je homogena naravna skupina blaginje držav bogata, tem bolj ima razvite posamezne dejavnike (komponente) gospodarstva in podjetništva.
H 3: Funkcija delovanja skupin držav sveta je monotona, kar pomeni, da čim bolj je homogena naravna skupina blaginje držav sveta bogata, tem bolj so razviti dejavniki (komponente) povezani z vodenjem in upravljanjem države, zdravstvenim sistemom in izobraževanjem.
H 4: Vrednote družbe so v bolj bogati homogeni naravni skupini blaginje držav sveta monotone. To pomeni, da čim bolj si bogat, tem bolj so razviti dejavniki (komponente), ki predstavljajo vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital).
Podatke in dejavnike (komponente) za drugo do četrto hipotezo bomo pripravili s PCA analizo. Hipoteze pa bomo preverili z ANOVO in jih grafično predstavili.
2 Izraza dejavnik ali komponenta sta sinonima oz. sopomenki. Besedo dejavnik uporabljamo pri besedilnem predstavljanju vsebine, beseda komponenta pa je ustaljen statistični izraz. Komponenta je sestavina celote, sila ali dejavnik, ki v čem sodeluje (Veliki slovar tujk 2002, 593), torej v statističnem jeziku samostojna ali združena spremenljivka. Dejavnik je po SSKJ (1995, 121) nekaj, kar deluje, vpliva na kaj, ali povzroča določeno dogajanje; faktor, činitelj: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki.
3 Monotonost pomeni v matematičnem in statističnem jeziku povsod naraščajočo ali padajočo funkcijo. V naši tezi pomeni, da z razvitostjo naravnih skupin blaginje držav sveta posamezni analizirani dejavniki (komponente) naraščajo ali padajo.
H 5: Bogatejše naravne skupine držav blaginje imajo boljšo osnovo za gospodarsko rast.
H 6: Samo ekstremno revna skupina blaginje držav sveta ima visoka pričakovanja glede razvoja gospodarstva in razpoložljivosti služb.
H 7: Čim bolj je skupina blaginje držav sveta bogata, tem manj njeni državljani zaupajo v finančne ustanove.
H 8: Podjetniške priložnosti so v vseh skupinah blaginje držav sveta enake.
H 9: Čim bolj je skupina blaginje držav sveta bogata, tem bolj je razvit človeški kapital.
H 10: Dostop do izobraževanja je v vseh skupinah blaginje držav sveta enak.
H 11: Vse skupine blaginje držav sveta imajo enak odnos do strpnosti.
Z diskriminantno analizo (Fisherjeve diskriminantne funkcije) in grafično analizo bomo razčlenili in analizirali štiri področja (gospodarstvo, podjetništvo, funkcijo delovanja države, in vrednote) in njihove posamezne dejavnike (komponente). Analiza nam bo pokazala, kateri dejavniki najbolj vplivajo na blaginjo znotraj posamezne skupine in med skupinami blaginje držav sveta.
H 12: Obstaja močna povezanost med latentnimi spremenljivkami BITI (kakovost življenja), LJUBITI (zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem) in IMETI (materialna blaginja).
S kanonično korelacijsko analizo in z lastnim originalnim načrtom raziskave bomo analizirali povezavo med posameznimi pari latentnih spremenljivk in njihovo povezanost z manifestnimi spremenljivkami ter izdelali model in grafično predstavitev za napoved blaginje in krize v posameznih državah sveta.
1.4 Raziskovalne metode
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu metoda dela temelji na analizi in sintezi obstoječe literature domačih in tujih avtorjev s področja subjektivne in materialne blaginje, kakovost življenja, zadovoljstva z življenjem, dobrega počutja in sreče. V teoretičnem delu sta uporabljeni tudi zgodovinska metoda, saj analiziramo in razčlenjujemo pomen blaginje skozi čas, in primerjalna metoda, kjer bomo spoznali razvoj analize blaginje skozi različne koncepte, kot so kakovost življenja, sreča, zadovoljstvo z življenjem in dobro počutje. V teoretičnem delu bomo skozi primerjalno analizo posameznih pojmov in sopomenk blaginje spoznali tudi velika prizadevanja posameznih avtorjev in držav za izboljšanje blaginje državljanov sveta.
V empiričnem delu bomo uporabili kvantitativne metode analize podatkov. Izdelali bomo lastna originalna metodološka načrta raziskave z veliko spremenljivkami za 110 držav sveta.
V empiričnem delu, kjer analiziramo posamezne naravne skupine držav in države, govorimo o relativni blaginji držav sveta. Menimo namreč, da na blaginjo najmočneje vplivajo naslednja področja: materialna osnova (gospodarstvo in podjetništvo), izvajanje funkcije države (vodenje in upravljanje, izobraževanje in zdravje) in vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital) v posamezni državi in med državljani sveta.
V prvem delu empirične raziskave bomo spoznali naravne skupine držav sveta, po katerih se delijo posamezne komponente blaginje. S PCA analizo bomo preverili, ali je Legatum Institut iz Londona naredil dobro teoretično podlago za empirično analizo posameznih dejavnikov in komponent za analizo blaginje držav sveta. Z analizo značilnosti razlik posameznih komponent blaginje (ANOVA) po skupinah držav in njeno grafično predstavitvijo bomo ugotavljali, ali je svet skupin držav blaginje po posameznih komponentah monoton ali nemonoton. S k-means cluster analizo bomo pripravili pogoje in izdelali ocene posameznih komponent za vsako od 110 držav sveta posebej. Grafično bomo pokazali ocene in razlike v posameznih komponentah blaginje Slovenije in najboljše države blaginje sveta v letu 2011 Norveške ter naše sosede Hrvaške. Z diskriminantno analizo bomo izvedeli, kateri posamezni dejavniki (komponente) najmočneje vplivajo med skupinami držav in znotraj skupine držav na blaginjo držav sveta. Prav tako bomo z diskriminantno analizo ugotovili, kako dober je naš model naravnih skupin držav blaginje glede na področja, ki vodijo k blaginji (materialna osnova, izvajanje funkcij države in vrednote).
V drugem delu empirične raziskave bomo na podlagi Allardtove ideje BITI – LJUBITI – IMETI in kanonično korelacijske analize izdelali lastni originalni model in načrt raziskave za napoved relativne blaginje in krize v posameznih državah sveta.
V analizi smo uporabili podatke (glej prilogo 1a)4, ki jih je leta 2011 objavil Legatum Institut iz Londona. Večina podatkov se nanaša na leto 2010. Na podlagi teh podatkov smo izdelali lastno bazo podatkov in jih pripravili za empirično analizo. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS5 verzija 20.0 za Windows z naslednjimi metodami:
- deskriptivno analizo,
- hierarhično cluster analizo (Wardovo metodo), - two step cluster analizo,
- k-means cluster analizo, - testom povprečij,
4 Pri prevodu imen in definicij spremenljivk, vključenih v Legatum Prosperity Indeks, iz angleščine v slovenščino ( ki so predmet naše analize), je lahko zaradi pomanjkljivega poznavanja nekaterih strokovnih izrazov prišlo do morda ne najbolj natančnega strokovnega prevoda.
5 Pri obdelavi podatkov in uporabi statističnega programa SPSS nam je bilo v pomoč delo Sama Kropivnika, Tine Kogovšek in Mete Gnidovec: Analize podatkov z SPSS-om 12.0.
- ANOVA,
- PCA (Principal Component Analaysis), - diskriminantno analizo,
- kanonično korelacijsko analizo, - regresijsko analizo in
grafično analizo.
1.5 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema
Zavedamo se, da bomo v empiričnem delu raziskave izdelali statično analizo blaginje držav sveta. Z analizo podatkov bomo z različnimi statističnimi metodami izvedeli, kateri dejavniki (komponente) iz raziskave Legatum Prosperity Indexa za leto 2011, ki so vezani na podatke, (glej prilogo 1a – večina za leto 2010) za 110 držav sveta, najmočneje opisujejo blaginjo držav sveta. Za celovit pregled blaginje držav sveta bi morali izdelati dinamično časovno analizo blaginje držav sveta. Z dinamično analizo pa bi zvedeli, v kateri smeri cikla se posamezna država nahaja. To pa je tudi eden od predlogov za nadaljnje raziskovalno delo.
Izdelava originalnih načrtov raziskave z velikim številom spremenljivk in modela za napoved blaginje in krize v svetu zahteva od avtorja magistrskega dela veliko mero kreativnosti, trdega dela in vztrajnega raziskovanja. Prav tako magistrska naloga zahteva od avtorja široko znanje in zelo veliko truda pri povezovanju ekonomskih, socioloških in psiholoških vidikov in pri oblikovanju celovitega vpogleda na blaginjo. Ekonomski pogled je v teoretičnem in empiričnem delu vezan na zagotovitev materialne blaginje s pomočjo gospodarstva in podjetništva. Kazalci, ki opredeljujejo materialno blaginjo, so trdi objektivni kazalci. Ko pristopimo k merjenju in teoretični opredelitvi subjektivne blaginje, se soočamo s pojmi, kot so kakovost življenja, dobro počutje, zadovoljstvo z okoljem in institucijami ter srečo. Tu gre v empiričnem delu za tako imenovane mehke subjektivne kazalce. Zakaj analiza blaginje držav sveta in ne analiza revščine? Izhajamo iz pozitivnega pogleda na svet, v katerem igra človek najpomembnejšo vlogo. Domnevamo, da dobro počutje posameznika vodi k materialni blaginji, obratno pa ne. V empiričnem delu, ko uporabljamo pojem blaginje, govorimo o relativni blaginji držav sveta.
2 BLAGINJA
Ker želimo narediti analizo blaginje držav sveta, moramo najprej spoznati besedo blaginja v vseh različnih pojmovanjih in povezavah, da bi jo za našo raziskavo čim bolj poenotili in razumeli. Zato smo najprej raziskali, kako to besedo pojmujejo in/ali uporabljajo različni narodi, skupine, posamezniki ter izvedenci in znanstveniki. Beseda blaginja je v delu svetovne in domače javnosti dostikrat enačena z besedo bogastvo. Ker se s tem ne strinjamo, bomo najprej pokazali razliko med pojmoma blaginja in bogastvo.
2.1 Pomen in opredelitev pojma blaginje in bogastva
Na začetku je treba opredeliti povezane pojme blaginja, bogastvo in obilje ter med njimi razlikovati.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zelo skop opis besede blaginja (SSKJ 1995, 49):
blagínja -e ž (í) obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji;
ekonomska, obča blaginja.
Enako skromen opis imamo tudi za besedo bogastvo (prav tam, 51):
bogástvo -a s (a) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu;
neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli.
Že samo s primerjavo opisov obeh besed vidimo, da sta oba pojma zelo sorodna. Kajti obilje materialnih dobrin in velike materialne dobrine kažejo na povezanost. Zato poglejmo, kaj o obilju govori SSKJ (1995, 700):
obílje -a s (i) 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: s pridnostjo je prišel do sreče in obilja; obilje in udobje sodobnega življenja / ekspr. hotel je zbežati iz sitega obilja in morečega dolgočasja 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: med raki je obilje oblik in vrst; podnebje z obiljem dežja // v prislovni rabi, v zvezi v obilju izraža veliko količino, množino: imeti vsega v obilju; stara hruška vsako leto v obilju rodi / mož je v obilju razkazoval svojo moč.
Iz primerjave vseh treh besed (blaginja, bogastvo, obilje) vidimo, da so po SSKJ-ju v resnici soznačnice in predstavljajo samo materialni količinski vidik. V slovenskem jeziku se namesto pojma blaginja uporabljajo tudi pojmi, kot so blagostanje, blagor, prosperiteta, življenjski standard, sreča, zadovoljstvo in obilje. Ker si s SSKJ nismo ustrezno pojasnili razlike med blaginjo, bogastvom in obiljem, smo poizkusili etimološko preveriti te tri pojme. Doslej najenostavnejšo razlago glede na etimologijo besede smo našli pri Gombaču.
Gombač (2011, 6) je podal zelo zanimivo opredelitev blaginje glede na izvor in čas: »Blaginja je pogosto uporabljena beseda v politiki. Gre za starejši slovanski izraz za pojem obilja materialnih dobrin, bogastva, blagostanja, premožnosti (blago kot bogastvo, zaklad, v Istri kot živina, iz predindustrijske dobe kot redka in dragocena dobrina tekstil).«
Menimo, da je za blaginjo značilno obdobje gospodarske rasti nekega geografskega območja (države, pokrajine, občine, mesta, vasi), kjer je kakovost življenja dobra. Splošno znano je, da je blaginja v neki državi sveta posledica nizke stopnje brezposelnosti, cvetočega gospodarstva, politične stabilnosti, kakovostnega zdravstvenega in izobraževalnega sistema ter optimistične splošne subjektivne ocene ljudi za stanje v družbi.
Blaginja predstavlja stanje uspešnosti, razcveta, napredka, dobre usode in uspešnega družbenega statusa ljudi v družbi (Wikipedia b. l.g). Blaginjo pogosto ljudje vidijo kot bogastvo naroda in ga merijo kot bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP6), bruto nacionalni dohodek7 (v nadaljevanju BND), dohodek na prebivalca (materialna blaginja).
Drug vidik blaginje pa je pogled skozi kakovost življenja, srečo, zadovoljstvo ljudi z lastnim življenjem (čustvena blaginja) ter pogled na okolje in državne ter zasebne institucije (subjektivna blaginja).
Beseda blaginja izhaja iz latinske besede »prosperus«, kar pomeni uspešna rast. Prav tako kaže na blagostanje in optimistični čas družbe, ki je v fazi hitre gospodarske rasti. Čas blaginje v družbi je tudi čas optimističnega pogleda na svet in dobrih odnosov med potrošniki in poslovnimi partnerji (Wikipedia b. l.e).
6 »Definicije BDP se razlikujejo glede na metodo njegovega merjenja. Tako je BDP: skupna vrednost proizvedenih dobrin in storitev določenega narodnega gospodarstva brez vrednosti reprodukcijskega materiala ali vsota vseh kategorij končne uporabe produkta (proizvoda) ali vsota dodane vrednosti vseh domačih proizvodnih enot. /…/ Z osebno metodo ugotavljamo BDP tako, da seštejemo dohodke lastnikov primarnih produkcijskih faktorjev (dela in kapitala) ter države. /…/ Metoda uporabe (izdatkov) temelji na ugotavljanju velikosti posameznih kategorij končne uporabe BDP (Y): domače zasebne potrošnje (C), bruto invesicij (BI), državne potrošnje (G) ter razlike med izvozom in uvozom (X – M): Y= C + BI + G + (X – M) /…/ Realna metoda temelji na ugotavljanju bruto vrednosti proizvodnje (BVP) vseh podjetij, od katere odštejemo vmesno porabo (VP): DP = BVP – VP.«
(Žižmond 2003, 70-71)
7 »Bruto nacionalni dohodek (BND) je nacionalni dohodkovni koncept in je izračunan kot BDP, povečan za primarne dohodke, prejete iz tujine (sredstva za zaposlene, subvencije EU in dohodki od lastnine) in zmanjšan za primarne odhodke, plačane v tujino (sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz, plačani EU, in odhodki od lastnine). Sredstva za zaposlene zajemajo plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost. Plače so vsa bruto plačila v denarju ter blago in storitve v naravi, ki jih delodajalci zagotavljajo svojim zaposlenim v zameno za opravljeno delo, v opazovanem obdobju. Plačila v tujino so povezana z nerezidenti, zaposlenimi pri rezidenčnih institucionalnih enotah, prihodki iz tujine pa z rezidenti zaposlenimi pri nerezidenčnih institucionalnih enotah.« (SURS 2007, 229-230)
Poznamo dva pogleda na blaginjo. Materialni pogled govori, da je za neko družbo pomembna samo gospodarska rast (povečanje BDP, BDP na prebivalca8, osebnega dohodka). Drugi pa je, da je za družbo najprej pomembna kakovost življenja in zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem, ki ga obkroža.
V nadaljevanju pa bomo raziskali tudi, kako pojmujejo besede blaginja in bogastvo ter njune sopomenke različni avtorji. V zaključku pa bomo podali lastno definicijo blaginje, ki ustreza naši raziskavi.
Marshall uporablja besedo »blaginja« v širokem smislu, kot ga ima v okviru »socialne države«, ne pa v njenem specializiranem pomenu storitev, ki jih izvajajo socialne ustanove.
/…/ Blaginja je zanj nekaj več kot »stanje, ko ti gre ali si dobro«, saj jo opredeljuje kot sklop materialnih sredstev in nematerialnih ciljev; najdemo jo nekje na daljici, ki povezuje skrajni točki bogastva in sreče (Marshall 2012, 149–150).
V angleškem slovarju Merriam Webster (b. l.) je blaginja (prosperity) opredeljena kot stanje, ko je človek uspešen ali uspeva, zlasti kar zadeva dobro finančno stanje in s tem povezan čas uspešnosti in gospodarske blaginje.
Blaginja je na splošno opisana kot stanje zdravja, sreče, stabilne uspešnosti in finančne varnosti (Maridal 2010, 2).
Bogastvo pomeni več svobode, več možnosti in več prostega časa, ki ga je mogoče porabiti za družino, prijatelje in različne dejavnosti. Raziskave tudi kažejo, da ljudje dosegajo najvišje ravni zadovoljstva z življenjem, kadar imajo občutek svobode in nadzora nad lastno usodo (Murray in Hawkins 1994).9
Blaginja je enaka zadovoljstvu z življenjem in srečo, ki naj bi bila temeljna pojma dobrega počutja (Gundelach in Kreiner 2004, 363).
Blaginja je ključna skrb posameznikov in držav. V modernih liberalnih demokracijah pa tudi v drugih političnih sistemih je dobro počutje ljudi prikrit filozofski in politični motiv. Z blaginjo vlada pogosto upravičuje svoje ukrepanje (Maridal 2010, 1).
V Deklaraciji o neodvisnosti Združenih držav (1776) (Wikipedia b. l.b) je prizadevanje za srečo, skupaj s pravico do življenja in svobode, navedeno kot glavni cilj.
8 »Razvitost določene države merimo običajno z BDP na prebivalca.« Žižmond (2003, 66)
9 Charles Murray je v delu In Pursuit: Of Happiness and Good Government (Murray in Hawkins 1994) razpravljal o študiji, kjer primerja »ponotranjene ljudi« (ljudje, ki mislijo, da lahko nadzorujejo svojo usodo) s »pozunanjenimi ljudmi« (ljudje, ki mislijo, da njihova življenja nadzorujejo zunanje sile).
Ugotovil je, da so »ponotranjeni ljudje« srečnejši.
Za našo raziskavo pa uporabljamo pojem blaginja, ki je najbližje Marshallovi (2012) definiciji. Posameznikovo in kolektivno blaginjo opredeljujemo kot harmonijo med materialno blaginjo in kakovostjo življenja ter zadovoljstvom z okoljem in institucijami. Bogastvo pa jemljemo kot kopičenje materialnih dobrin.
2.2 Uporaba besede in pojma blaginja v drugih državah sveta
Ker se ukvarjamo z analizo blaginje držav sveta, je treba videti, kako besedo blaginja opisujejo ali uporabljajo v drugih jezikih v primerjavi z našo državo.
Statistični urad republike Slovenije (Suvorov, Rutar in Žirnik 2010, 11) podaja naslednjo definicijo pojma blaginja: »Ko govorimo o blaginji ljudi, moramo pri tem razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Blaginja danes ne pomeni le materialnih dobrin, ampak se nanaša tudi (ali predvsem) na človekovo počutje, bivanje, medsebojne odnose.
Glavne vsebine, na katere moramo biti pozorni, ko govorimo o blaginji ljudi, so: življenjski standard v materialnem smislu, zdravje, izobrazba, osebna aktivnost – vključno z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje ter varnost in nevarnost v materialnem in fizičnem smislu.«
V Franciji uporabljajo besedo La prospérité. Glede na Zgodovinski slovar francoskega jezika je izraz blaginja del svojega današnjega pomena dobil v 12. stoletju: »Stanje tega, kar uspeva, srečno stanje«. Izhaja iz latinskega izraza »prosperitas«, ki pomeni osrečiti, narediti uspešno, doseči uspeh. Ekonomski pomen izraza blaginja »stanje izobilja, povečanja bogastva« se je glede na slovar pojavil veliko kasneje, saj je raba priznana od leta 1751 naprej, ko se je pojavila politična ekonomija (Cassiers 2011, 25–26). Od konca 1990 leta številne skupine za razmislek, nevladne organizacije, univerze in razni možganski trusti predlagajo, da se pod vprašaj postavijo kazalniki za oceno uspešnosti blaginje določene družbe (Cassiers 2011, 9–
10).
V Nemčiji uporabljajo besedo Wohlstand (Wikipedia b. l.h) – blaginja (tudi blagor, blagostanje). Pomeni pozitivno stanje, ki se ga individualno različno dojema. Blaginja je sestavljena iz nematerialne in materialne blaginje (glej tudi življenjski standard). V pogovornem jeziku je kot blaginja mišljeno, da ima nekdo več denarja kot je normalno, oziroma da mu v materialnem pogledu ničesar ne manjka. V okviru političnih odločitev in načinu delovanja je bila do sedaj kot kazalec večinoma upoštevana materialna blaginja oziroma BDP na prebivalca.
Na Hrvaškem uporabljajo za blaginjo (Wikipedia b. l.f) dve besedi: prosperitet in blagostanje.
Prosperitet (izhaja iz latinske besede prosperitas – »uspešna rast«), ki je ekonomski pojem.
Izvor besede izhaja iz anglo-ameriške jezikovne kulture. Prosperitet označuje blagostanje in opisuje optimistično obdobje družbe v fazi hitre gospodarske rasti. V obdobju blaginje vlada
optimistično razpoloženje med poslovnimi partnerji in potrošniki. Rast potrošnje in produktivnosti vodi k povečanju BND in k vse večji blaginji v družbi. Izraz je sinonim za ekonomski »boom« ali fazo rasti v družbi. Beseda blagostanje (hrv. blago + stanje) je stanje, ki ga posameznik doživlja na različne načine. Zato lahko govorimo o materialnem, duhovnem in drugih vrstah blagostanja. Blagostanje ni merljivo zaradi vrste predpon, ki se vežejo na ta pojem. Blagostanje je možno ohlapno uporabiti le kot ekonomski in sociološki pojem
»življenjski standard« in na podlagi tega razčleniti in analizirati stanje družbe. Blagostanje se v vsakodnevnem pogovornem jeziku razume kot dejstvo, da ima nekdo več materialnih sredstev (najpogosteje denarja) v odnosu na povprečje, torej več kot »normalna oseba«, in da tej osebi v materialnem smislu nič ne manjka. V političnem kontekstu razumejo blagostanje kot indikator za BND na prebivalca. V sklopu družbenih sprememb obstajajo zahteve, da se upoštevajo in vključijo skozi politično razpravo tudi drugi vidiki blaginje, na primer kakovost življenja skozi primerno okolje, mentalni razvoj in duhovno ravnotežje.
V Srbiji uporabljajo za blaginjo po (Vokabular 2006; Wikipedia b. l.a) tri besede: prosperitet, bogastvo in blagostanje. Pri tem prosperitet predstavlja stanje razcveta, napredka, dobre usode in/ali uspešnega družbenega statusa. Prosperitet pomeni tudi imeti srečno roko, blagostanje in uspeh in (poslovno) srečo. Bogastvo je pojem, ki se nanaša na dostopnost do materialnih in nematerialnih dobrin, ki bogatijo življenje. Danes se najpogosteje uporablja za denar in lastnino. Materialno blagostanje je pojem iz socioloških ved in je najtesneje povezan s subjektivnim doživljanjem sreče. Blagostanje nastane iz občutka sreče posameznika. Na primer denar ni blagostanje, vendar, kar se kupi zanj, je.
V Veliki Britaniji so opravili razpravo o blaginji. Izraz prosperity »blaginja« naj bi pogosto pomenil »srečo«. Sreča je en vidik blaginje posameznika in jo je mogoče izmeriti s povpraševanjem ljudi o njihovih občutkih. Sreča je torej subjektivna blaginja. Blaginja po angleških opredelitvah vključuje tako subjektivna kot objektivna merila. Vključevanje občutka sreče in drugih vidikov subjektivne blaginje, kot je občutek, da so dejavnosti posameznika koristne, in zadovoljstva z družinskimi odnosi. Vključuje pa tudi vidik blaginje, ki ga je mogoče izmeriti z objektivnim pristopom, kot so pričakovana življenjska doba in dosežki na področju izobraževanja (Matheson 2011, 2).
V Butanu pa merijo subjektivno blaginjo s kazalnikom »bruto nacionalna sreča – Gross National Happiness« (Wikipadia b. l.c), katerega koncept temelji na predpostavki, da se človeška družba razvija takrat, kadar se prepletata in dopolnjujeta materialni in duhovni razvoj.
Za našo raziskavo uporabljamo tisti pojem blaginja, ki je najbližje definicijam Marshalla, Allardta in Statističnega urada republike Slovenije.
Posameznikovo in kolektivno blaginjo opredeljujemo kot harmonijo med materialno blaginjo, kakovostjo življenja in zadovoljstvom z okoljem in institucijami. Blaginja se nanaša na Biti in
Ljubiti kot subjektivno blaginjo in Imeti kot materialno blaginjo. Za nas pomeni pri blaginji Biti izhodišče, ki pomeni kdor Je in Ljubi tudi Ima. In obratno, kdor Ima tudi Je in Ljubi. Biti pa se naša na človekovo počutje in bivanje. Ljubiti pa na medsebojne odnose z okoljem in institucijami, ki vplivajo na naše življenje in blaginjo. Bogastvo pa jemljemo kot kopičenje materialnih dobrin, torej samo Imeti.
2.3 Subjektivna blaginja in kakovost življenja
V magistrskem delu je del proučevanja vezan na subjektivno blaginjo, kakovost življenja in zadovoljstvo posameznikov do okolja in institucij, kjer ti posamezniki živijo. S subjektivno blaginjo se kot vejo pozitivne psihologije ukvarjajo mnogi znanstveniki. Ta se razvija nekaj zadnjih desetletij.
Musek in Avsec (2002, 9) sta angleški izraz subjective well-being (SWB) poslovenila kot subjektivni blagor. Subjektivni blagor sta pojasnila na naslednji način: »Kot se vidi, smo se odločili SWB prevesti z izrazom »subjektivni blagor« (in korespondentno tudi »subjektivni emocionalni blagor«), ki morda zveni malce arhaično, pa je prav zato kar primeren kot terminus technicus. Subjektivno blagostanje bi bil čisti sinonim, med tem ko so drugi izrazi, kot npr. »subjektivno dobro počutje«, »subjektivna dobrobit« in še kateri uporabni kot dodatni sinonimi, dovoljeni v manj strogi strokovni rabi. Zadovoljstvo z življenjem pa kot strokovni izraz tudi povsem ustreza.
Zgoraj navedena avtorja omenjata v istem delu, da so v svetu nekateri priznani avtorji s področja pojmovanja, definiranja in merjenja subjektivne blaginje (blagra) podali nekaj definicij. Med drugimi (Musek in Avsec 2002, 6 in 1010):
Diener in Diener (2001) opozarjata, da »narašča pomen subjektivnega blagra v demokratičnem svetu, kjer želimo, da bi ljudje izpolnjevali svoje želje tako, kot se zdi vredno njim samim, in ne tako, kot sodijo politiki, avtokrati ali eksperti.«
Diener in Diener (2001) pravita, da subjektivni blagor »predstavlja posameznikovo vrednotenje lastnega življenja in vključuje srečo, prijetne emocije, zadovoljstvo z življenjem ter relativno odsotnost neprijetnih razpoloženj ter emocij.«
2.4 Socialna država in države blaginje
Socialna država in država blaginje sta sorodna pojma, vendar gre v praksi pri socialni državi za to, da imajo posamezniki plačano delo, država blaginje pa nam v primerih, ko smo brez dela, omogoča določene socialne pravice. V modernih družbah se socialna država in država blaginje prepletata, nekje zelo, nekje pa sploh ne obstaja država blaginje.
10 Op. avtorja: primarni vir ni naveden.
Trbančeva je definirala izhodišči za socialno državo in državo blaginje glede na položaj posameznika: Izhodišče socialne države je posameznik kot delavec, čigar preživetje in preživetje njegove družine je odvisno od zaposlitve oz. od kontinuiranega prejemanja plače, in ki je nenehno izpostavljen tveganjem, ki izhajajo iz dinamike kapitalističnega načina proizvodnje (Trbanc 1992, 97–98).
Izhodišče države blaginje je posameznik kot državljan. Načelo, ki vzpostavlja državo blaginje, je socialno državljanstvo, katerega bistvo je, da država zagotavlja vsem svojim državljanom izvajanje socialnih pravic oz. prevzema odgovornost za zagotavljanje osnovnih oblik blaginje za svoje državljane (Trbanc 1992, 98).
Temeljna razlika med socialno državo in državo blaginje je torej v tem, da socialna država izhaja iz delavcev, ki se preživljajo z denarjem, ki ga dobijo od svoje participacije na trgu delovne sile, država blaginje pa iz državljanov, ki imajo priznane socialne pravice (poleg civilnih in političnih) (Trbanc 1992, 98).
Guštin (2009, 24) poda naslednji pristop k opredelitvi države blaginje: »V grobem lahko pristope k opredelitvi države blaginje razdelimo na minimalistične in maksimalistične. Za zagovornike minimalističnega pristopa je država blaginje vsaka država, ki ima vsaj kakšno obliko državno podprtih socialnih storitev, ki so pod določenimi pogoji dostopni nekaterim državljanom. Nasprotno pa zagovorniki maksimalističnega pristopa trdijo, da je država blaginje le država, katere socialnih storitev so deležni vsi državljani na osnovi državljanstva in je institucionalno redistributivna.«
2.5 Zgodovinski razvoj
»Nastanek in razvoj ekonomskih teorij je praviloma pogojen s stanjem in spreminjanjem družbenoekonomske realnosti: ekonomske teorije so nastajale in praviloma nastajajo kot odsev realnih gospodarskih stanj, gibanj, problemov.« (Lah in Ilič 2007, 29)
Enako bi lahko trdili za nastanek in razvoj interpretacije blagostanja. O tem sta davno v zgodovini razmišljala in pisala že Platon in Aristotel
.
Platon je menil, da je treba z uporabo načela kreposti ustvariti etično skladnost, to je optimalno obliko ureditve človeške skupnosti, v kateri bodo vsi posamezni interesi in posamezne težnje idealno usklajeni. Tako se bo maksimizirala družbena blaginja (Babić 2005, 340).
Kot navaja Babić (2005, prav tam), je Aristotel11 v svojem delu Politika iskal »najboljšo državo«, ki bi morala ustvariti maksimum sreče in zadovoljstva; torej dobro življenje, najvišje
11Aristotelovo razumevanje blaginje je prevladovalo ves srednji vek, vse do konca 18. stoletja.
dobro (summum bonum) in pravičnost. »Nemogoče je, da bi bila celota blažena, če vsi njeni deli, večina ali pa vsaj nekateri od njih niso.«
Približno v istem obdobju, to je v 4. stoletju pred našim štetjem, so se s pojmom blaginja soočali tudi v Indiji. Tako je znameniti indijski učitelj in vladni minister Kautilya (Chanakya) v knjigi Arthashastra opisal model (Sihag, 2007), kako mora vladar skrbeti za blagostanje v družbi. Blagostanje je neposredno povezano z uspešnim vladanjem in posredno z izobraženostjo in zdravjem ljudi v družbi.
Več kot tisoč let je minilo v nekakšnem ekonomsko-teoretičnem mrtvilu, ko praktično ni bilo pomembnejših prispevkov na to temo. Vzrok naj bi bilo, kot trdijo zgodovinarji ekonomske teorije, dejstvo, da se tudi realno gospodarsko življenje ni bistveno spreminjalo. V tem času so namreč prevladovale različne oblike naturalnega gospodarstva in zlasti hierarhična delitev ustvarjenih dobrin.
V korak z razvojem družbe je šla tudi interpretacija blaginje12, ki se je sčasoma močno spremenila.13
V starem in srednjem veku je bila blaginja določena preko etičnih in verskih norm (Wikipedia b. l.h). Filozof in teolog sveti Avguštin (354 – 430) je v veliki meri sprejel Aristotelovo učenje o blagostanju posameznika in skupnosti, a mu je dodal krščansko dimenzijo (Babić 2005, 340). Osem stoletij po Avguštinu (Babić 2005, prav tam) so sholastiki14 oblikovali celovit sistem gospodarske etike, ki bi morala biti temelj vsake krščanske države.
Gospodarstvo je postalo pojem s teološkim namenom. Osnovni namen ekonomske aktivnosti naj bi bil povečati blaginjo vseh ljudi do vzpostavitve transcendentalne blaženosti. Takrat so bili položeni temelji tistega, kar danes imenujemo normativna ekonomija. Temelj tedanje ekonomske znanosti je bila ekonomska etika.
William Petty15 (1623-1687) se je ukvarjal predvsem s teorijo vrednosti in razdelitve, s konceptom delitve dela ter z vprašanji obdavčevanja in vloge države v gospodarstvu. Na vseh teh področjih je prispeval k stališčem kasnejših klasičnih ekonomistov. Velja za enega od začetnikov ekonomske statistike. V ekonomsko teorijo je vpeljal koncept delitve dela, ki ga je
12 Zgodovinski pregled je povzet iz nemškega pogleda na zgodovino blaginje (Wohlstand), ki sem ga dopolnil s pogledom indijskega vladarja Kautilya in lastnimi opombami (Wikipedia b. l.h).
13 Odlično delo za razumevanje in proučevanje razvoja družbe skozi čas, razvoja idej različnih mislecev vezane na razne družbene poglede, blaginjo, bogastvo ipd. je napisal danski filozof Hans Fink leta 1981. Knjiga je prevedena v slovenščino 1992 pod naslovom Socialna filozofija.
14 Med sholastiki zlasti izstopa sv. Tomaž Akvinski.
15 Willam Petty je govoril o sreči posameznika; torej, da ekonomska rast in družbeni razvoj ne bogatita družbe kot celote. Tako ni najpomembnejša rast, ampak enakomernejša porazdelitev gmotnih in socialnih dobrin. Najpomembnejši kazalec torej ni BDP, ampak tudi razdelitev dohodka, izobrazba in njena porazdelitev, udeležba v družbenem življenju, sreča, zdravje itn. (Dragan 2007, 4)
kasneje povzel tudi Adam Smith. »Znana je tudi njegova izjava, da je delo oče in zemlja njegova mati.« (Sušjan 2006, 29)
Glavni cilj merkantilizma (v Nemčiji kameralizma) je bilo blagostanje vladarjev. Za fiziokrate (18. stoletje, Quesnay) so veljali kmetijski proizvodi za edini vir blaginje. Dejavnik dela in princip delitve dela sta prevladovala v času pomembnih klasikov: Adama Smitha,16 Thomasa Malthusa17 in Davida Ricarda (Wikipedia b. l.h).
Adam Smith18 (1723-1790), britanski ekonomist in moralni filozof, velja za utemeljitelja sodobne ekonomske znanosti. V svojem delu Bogastvo narodov (1776) zagovarja popolno svobodo delovanja posameznika in največjo možno odsotnost države iz ekonomskega procesa. Za najpomembnejši dejavnik blaginje naroda je imel delo, čigar proizvodnost se povečuje z rastočo delitvijo dela. (Veliki splošni leksikon 1998, 3974)
V okviru utilitarizma (Wikipedia b. l.h) je bilo pomembno individualno dojemanje blaginje po
»principu največje sreče za največje število.«19 Jeremy Bentham (1748-1832) je v svoji etiki utemeljil utilitaristično stališče (največja možna sreča za največjo možno število ljudi kot maksima morale in zakonodaje), to je načelo koristnosti, po katerem sta merilo človekovega delovanja korist in sreča. Bentham je zaradi povečanja skupne družbene blaginje zagovarjal porazdelitev dohodka od bogatih k revnim (Veliki splošni leksikon 1997, 394).
16 Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov (1776) glede rasti dobička opazil, da so nizki povprečni dobički glavna značilnost dobro delujoče tržne ekonomije. »Stopnja dobička v nasprotju z rentami in plačami ne raste z blaginjo in pada z upadanjem družbe. Nasprotno, normalno je, da so dobički nizki v bogatih državah in visoki v revnih, vedno pa najvišji v tistih, ki najhitreje tonejo v pogubo.« (Cirkvenčič 2012, 98–99)
17 Thomas Malthus je razburil in razburja svetovno javnost s svojim dostikrat napačno razumljenim delom Razprava o prebivalstvu (1798), kjer med drugim trdi »… če bi bilo hrane v izobilju, bi prebivalstvo naraščalo v skladu z eksponentno funkcijo (ali geometrijskim razmerjem); vsakih deset let bi se podvojilo. /…/ zaloge hrane ne morejo naraščati vsako leto več kot do določene količine, tj. v skladu z linearno funkcijo (ali aritmetičnim razmerjem). /…/ Tako bi bil učinek industrijske blaginje naraščanje človeške bede (Fink 1992, 61–62).
18 V svojem glavnem delu Bogastvo narodov v nasprotju z merkantilizmom, ki je zagovarjal monopole, poudarja pomen popolne svobode delovanja posameznika in največjo možno odsotnost države iz ekonomskega procesa. »Njegova temeljna ideja je, da vsak posameznik, spodbujen z lastnim interesom, spodbuja tudi javni interes, kot da bi bil voden z nevidno roko. Seveda s predpostavko, da ima vsak posameznik v svojem delovanju enake možnosti, da je tekmovanje med posamezniki pošteno. To je predpostavka popolne konkurence na vseh tržiščih, ki pa je hkrati nujni pogoj za maksimiranje družbenega blagostanja.« (Babić, 2005, 341)
19 Vodilna predstavnika utilitarizma sta bila Jeremy Bentham in njegov učenec John Stuart Mill. Oba sta zagovarjala načelo koristnosti, torej sreče za največ ljudi. Razlikujeta pa se po opredelitvi vloge države za doseganje blaginje in sreče. Bentham zagovarja, da naj bi bile funkcije države omejene na vsiljevanje minimalnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju trenj in sporov med posamezniki, od katerih si vsak prizadeva doseči srečo. Po Millu je država dolžna posredovati, da bi zagotovila svoboden razvoj posameznika (Fink 1992, 66).
