Pri zaposlitvenem statusu vidimo, da je višji odstotek anketirancev v Sloveniji kot na Norveškem (4:3) na vprašanje, ali trenutno imate službo ali delo (plačano ali neplačano), odgovorilo pozitivno. Slovenija ima odlično oceno (5) na področju zadovoljstva z okoljem in z ravnijo zaskrbljensti za okolje. Norveška pa zaostaja za eno točkovno oceno in ima prav dobro (4) oceno. Pri boju proti boleznim pa smo ugotovili, da je Slovenija (bolje izvajala različna cepljenja) dobila oceno odlično (5), Norveška pa oceno prav dobro (4). Pri 5-letni stopnji rasti BDP na prebivalca ima Slovenija dobro oceno, Norveška pa zadostno. Seveda
nas zelo zanima, pri katerih dejavnikih, ki opisujejo blaginjo, bi se morala Slovenija približati in popraviti, da bi bila podobna Norveški. Največja razlika je v pričakovanju glede gospodarstva in razpoložljivosti služb. Tu vidimo, da so Norvežani zelo optimistični in imajo odlično (5) oceno, Slovenci smo na tem področju zelo pesimistični in imamo nezadostno (1) oceno. Imamo štiri področja, na katerih se ocene razlikujejo za dve točki v korist Norveške:
zaupanje v finančne ustanove (5:3), prijazno okolje za podjetnike in varni strežniki (4:2), demokracija in nekorupcija (4:2) ter zaupanje v sodni sistem in vojsko (5:3). Za eno točkovno oceno pa je Norveška boljša od Slovenije pri: osnova za gospodarsko rast (4:3), stroški ustanovitve podjetja in mobilna telefonija (5:4), učinkovitost in uspešnost vladanja (5:4), ureditev in pravna država (5:4), kakovost izobraževanja (5:4), človeški kapital (5:4), zdravje in spočitost (4:3), strpnost (5:4), socialna povezanost in kohezija (5:4), družbeno in družinsko omrežje (5:4), zaposlenost (5:4).
10 DISKRIMINANTNA ANALIZA
Osnovna ideja diskriminantne analize (Jesenko in Jesenko 2007, 102) je popisati tehniko ločevanja skupin z linearno funkcijo (diskriminantne funkcije) spremenljivk tako, da so razlike med dvema skupinama ali več skupinami čim bolje pojasnjene. Cilj diskriminantne analize je tudi ugotavljanje relativnega prispevka vsake od p spremenljivk k ločitvi skupin in poiskati takšno ravnino, da bo projekcija točk nanje čim bolje pojasnila zgradbo skupin.
V magistrski nalogi je bila osnovna ideja graditev diskriminantne analize z modelom, ki je zajel tri področja, ki opisujejo blaginjo držav sveta. Model je povezal merjenje moči in vpliva na 33 komponentah in petih skupinah blaginje držav sveta. Osnovni model je bil sestavljen iz treh področij:
- materialna osnova (gospodarstvo in podjetništvo ter priložnosti),
- funkcija države (vodenje in upravljanje države, izobraževanje in zdravje), - vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital).
Pri predhodno izvedeni diskriminantni analizi se je izkazalo, da materialne osnove ni možno prikazati v okviru ene analize. Vzrok je nenormalna porazdelitev in verjetno multikolinarnost ekonomskih kazalcev. Zato smo se odločili materialno osnovo prikazati skozi dve ločeni analizi:
- gospodarstvo (a) ter
- podjetništvo in priložnosti (b).
Področja funkcije države in vrednote pa smo prikazali v celoti.
10.1 Prikaz rezultatov diskriminatne analize po štirih področjih
V nadaljevanju pojasnjujemo rezultate diskriminantne analize, ki se nanašajo na naš model blaginje.
10.1.1 Materialna osnova – gospodarstvo
Za analizo smo uporabili prve štiri kanonične diskriminantne funkcije. S prvo diskriminantno funkcijo (glej preglednico 8) pojasnimo 85,5 % variabilnosti spremenljivk, ki so bile vključene v model materialna osnova – gospodarstvo. Kanonična korelacija prve funkcije je blizu ena, kar pomeni, da je funkcija dobra.
Preglednica 8: Diskriminantna funkcija – lastne vrednosti - gospodarstvo Eigenvalues
Function Eigenvalue % of Variance Cumulative % Canonical Correlation
1 3,667a 85,5 85,5 0,886
2 0,399a 9,3 94,8 0,534
3 0,155a 3,6 98,4 0,366
4 0,069a 1,6 100,0 0,254
First 4 canonical discriminant functions were used in the analysis.
Z drugo diskriminantno funkcijo modela pojasnimo samo 9,3 % variabilnosti spremenljivk.
Njena kanonična korelacija je šibka. Na podlagi tega je kasneje ne bomo interpretirali. Pri tretji in četrti diskriminantni funkciji je kanonična korelacija šibka in lastne vrednosti nizke, kar pomeni, da sta funkciji slabi in ju kasneje ne bomo interpretirali.
Preglednica 9: Wilks' Lambda in statistična značilnost funkcij – gospodarstvo Wilks' Lambda analizo opustiti). V našem primeru imamo značilni prvi dve funkciji.
Preglednica 10: Standardizirani kanonični koeficienti diskriminantne funkcije – gospodarstvo
Standardized Canonical Discriminant Function Coefficients
Function
1 2 3 4
Inflacija (%) -0,201 0,234 0,150 0,375
Bruto domače varčevanje (%BDP) 0,231 -0,648 0,185 0,171
Zaposlenost (%) -0,004 -0,096 -0,223 0,175
Zaposlitveni status (% anketirancev, ki ima službo) 0,381 0,541 0,344 -0,324 Petletna stopnja rasti BDP na prebivalca (%) -0,254 -0,401 -0,210 -0,297 2a. Pričakovanja glede gospodarstva in razpoložljivost služb -0,212 0,595 -0,770 -0,345 2b. Zadovoljstvo z življenjskim standardom, ustrezna hrana in
zavetje
0,785 -0,006 -0,029 -0,356
3. Osnova za gospodarsko rast 0,323 0,209 0,215 0,340
Dobra posojila (delež poplačanih posojil po 90 dneh) 0,088 -0,179 -0,409 0,942 Zaupanje v finančne ustanove (% anketirancev, ki zaupajo v
finančne ustanove)
-0,278 -0,220 1,114 0,218
Standardizirani kanonični koeficienti prve diskriminantne funkcije modela materialne osnove – gospodarstva nam povedo, katera spremenljivka najbolje ločuje skupine. Predznak
koeficienta ima svoj pomen. Pozitivno pomeni, da ko opazujemo skupine držav od ekstremno revne do bogate, se posamezna komponenta blaginje povečuje. Negativno pomeni, da ko opazujemo skupine držav od ekstremno revne do bogate, se posamezna komponenta blaginje zmanjšuje.
Preglednica 11: Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija – gospodarstvo Classification Function Coefficients
5 skupin držav (TwoStep Cluster Number)
1 2 3 4 5
Inflacija (%) 1,675 0,618 0,056 -0,271 -0,486
Bruto domače varčevanje (%BDP) -2,697 -0,443 -0,153 0,912 0,217
Zaposlenost (%) 0,053 -0,165 0,059 0,100 -0,185
Zaposlitveni status (% anketirancev, ki ima službo) -0,477 -0,582 -0,432 0,184 1,965 Petletna stopnja rasti BDP na prebivalca (%) -0,288 0,442 0,384 -0,313 -1,306 2a. Pričakovanja glede gospodarstva in razpoložljivost služb 2,473 -0,059 0,335 -0,885 -0,268 2b. Zadovoljstvo z življenjskim standardom, ustrezna hrana
in zavetje
-5,270 -2,928 -0,822 1,909 4,614
3. Osnova za gospodarsko rast -0,623 -0,789 -0,526 0,757 1,778
Dobra posojila (% poplačanih posojil po 90 dneh) 0,331 -0,526 -0,028 0,603 -0,136 Zaupanje v finančne ustanove (% anketirancev, gospodarstva znotraj posamezne skupine držav. Vertikalni pogled prve skupine držav nam opiše komponente v modelu, kjer so ekstremno revne države. Vertikalni pogled pete skupine držav nam opiše komponente v modelu, kjer so bogate države. Horizontalni pogled pa nam pokaže primerjavo in razliko vsake komponente modela materialne osnove – gospodarstva med skupinami držav. Na primer pri komponenti zadovoljstvo z življenjskim standardom, ustrezna prehrana in zavetje je v prvi skupini ekstremno nizka, v peti skupini ekstremno visoka.68
68 V naši analizi so vse komponente standardizirane. To pomeni, da je 99,8 % populacije na intervalu od –3 do +3; povprečna vrednost standardizirane komponente je 0.
Slika 20: Graf kanonične diskriminantne funkcije – materialna osnova – gospodarstvo