• Rezultati Niso Bili Najdeni

Bartlett Wilks' Lambda test vseh kanoničnih rešitev niz BITI in

In document MAGISTRSKA NALOGA (Strani 140-200)

spremenljivk. Vsaka naslednja kanonična rešitev ima manj informacij kot tista pred njo.

11.6.3 Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve

V tretjem koraku prikazujemo vse pomembne parametre, vezane za posamezne kanonične rešitve: lastne vrednosti, odstotek celotne variabilnosti obeh nizov vhodnih spremenljivk (pct), koeficiente kanonične korelacije in redundančne koeficiente. Stolpec lastnih vrednost,i njihova velikost in njihovo razmerje nam kažejo, katere kanonične rešitve so pomembne.

Najpomembnejša je tista, ki ima najvišjo lastno vrednost. Vsaka naslednja kanonična rešitev ima manjšo lastno vrednost. Za našo analizo so pomembne samo tiste kanonične rešitve (pet), ki ustrezajo strogemu Barlett Wilks Lambda testu.

Preglednica 38: Pomembni parametri, vezani za posamezne kanonične rešitve niz BITI in LJUBITI najpomembnejši redundančni koeficient. Za našo analizo je najpomembnejša prva kanonična rešitev, saj zajame 30,16 % celotne variabilnosti povezave BITI in LJUBITI. Za našo analizo so pomembne še druga, tretja, četrta in peta statistično značilne kanonične rešitve, ki pojasnjujejo bistveno manjši delež celotne variabilnosti (25,78 %; 9,99 %; 6,34 % in 3,93 %).

S prvimi petimi značilnimi kanoničnimi rešitvami smo pojasnili 76,20 % tistega dela koncepta BLAGINJE, ki povezuje BITI in LJUBITI.

Ko pojasnjujemo posamezno kanonično rešitev, postane pomemben tudi koeficient kanonične korelacije oziroma njegov kvadrat, ki predstavlja determinacijski koeficient. Povezava med variatama BITI in LJUBITI je zelo močna (Canon Cor = 0,93504). Determinacijski koeficient je zelo visok (Sq. Cor = 87,429 %). To pomeni, da je 87,429 % variabilnosti niza BITI vsebovano v nizu LJUBITI.

11.6.4 Koeficienti korelacije strukture za odvisno variato BITI in kovariato LJUBITI To so korelacije med vsako spremenljivko v skupini in skupino kanonične variate. Za našo analizo smo se odločili, da vrednost Personovega korelacijskega koeficienta nad 0,6 kaže na močno povezanost z odvisno variato in neodvisno kovariato. Vrednost Personovega korelacijskega koeficienta od 0,45 do 0,6 kaže na srednje močno povezanost z odvisno variato in neodvisno kovariato. Vrednosti Personovega korelacijskega koeficienta nad 0,3 do 0,45 pa kažejo na šibko povezanost spremenljivke z odvisno variato oziroma odvisno kovariato.

Vrednosti Personovega korelacijskega koeficienta manjše od 0,3 v analizi ne upoštevamo.

11.6.5 Prva strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI

V prvi kanonični rešitvi vidimo, da sta niza spremenljivk BITI in LJUBITI GOSPODARSTVO v dimenziji skupnega prostora zelo močno medsebojno povezana (Canon Cor = 0,9350). S parametroma prve kanonične rešitve odstotek celotne variabilnosti (Pct = 32,25%) ter z redundančnim koeficientom (30,16 %) lahko podamo naslednjo pojasnitev: 32,25 % ljudi, ki so bili zajeti v raziskavo, zaznava negativno povezanost med nizoma BITI in LJUBITI v konceptu BLAGINJE. Redundančni koeficient pa nam pove, da smo s prvo kanonično rešitvijo pojasnili 30,16 % skupnega prostora BITI in LJUBITI.

Za strukturo prve kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: močna negativna povezanost – projekcija (zadovoljstvo ljudi z gospodarstvom, zadovoljstvo ljudi z vlado pri njenih prizadevanjih za soočanje z revščino, zadovoljstvo z lepoto okolja in mnenje ljudi, da je dober čas za iskanje službe), šibka negativna povezanost – projekcija z (dobro spočiti ljudje, zadovoljstvo s svobodno izbiro, varno sprehajanje ponoči, zadovoljstvo z zdravjem in zadovoljstvo ljudi z življenjskim standardom), močna pozitivna povezanost – projekcija z (mnenje ljudi, da trdo delo ne vodi naprej) in srednje močna pozitivna povezanost z (možnost ljudi, da imajo poštene volitve in možnost politične participacije). Ostale manifestne spremenljivke BITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

Slika 39: Prva strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI

Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI močno povezane (Canon Cor = 0,9350) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo prve kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: zelo močna negativna povezanost z (zaupanje ljudi v vlado, zaupanje v sodstvo, zaupanje v finančne ustanove), srednje močna negativna povezanost z (zaupanje v poštenost volitev) in šibka negativna povezanost z (zaupanje v vojsko, stopnja nezaskrbljenosti ljudi z zdravjem in prijazno okolje za podjetnike). Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

11.6.6 Druga strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI

V drugi kanonični rešitvi vidimo, da sta niza spremenljivk BITI in LJUBITI v drugi dimenziji skupnega prostora med seboj zelo močno povezani (Canon Cor = 0,92587). S parametroma druge kanonične rešitve odstotek celotne variabilnosti (Pct = 27,84 %) ter z redundančnim koeficientom (25,78 %) lahko podamo naslednjo pojasnitev: 27,84 % ljudi, ki so bili zajeti v raziskavo, zaznava pozitivno povezavo med nizoma BITI in LJUBITI v konceptu BLAGINJE. Redundančni koeficient pa nam pove, da smo z drugo kanonično rešitvijo dodatno pojasnili še 25,78 % skupnega prostora BITI in LJUBITI.

Slika 40: Druga strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI

Za strukturo druge kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: močna pozitivna povezanost – projekcija z (učinkovitost vlade, civilna svoboda in svoboščine, zadovoljstvo s kakovostjo vode, življenjska doba, zadovoljstvo z lepoto okolja, zadovoljstvo z življenjskim standardom, poštene volitve in politična participacija, zadovoljstvo s svobodno izbiro), srednje močna pozitivna povezanost – projekcija z (nenapadenosto in neoropanost ljudi, zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanja in varno sprehajanje ponoči) in šibka pozitivna povezanost – projekcija s (prostovoljna dejavnost, neokradene družine in ohranitev okolja). Ostale manifestne spremenljivke BITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI zelo močno povezane (Canon Cor = 0,92587) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo druge kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: močna pozitivna povezanost z (izraziti politično mnenje brez strahu, donacije posameznikov, versko neudejstvovanje, zaupanje v druge, zaupanje v

poštenost volitev), srednje močna pozitivna povezanost s (strpnost do etičnih manjšin in strpnost do priseljencev) in šibka pozitivna povezanost z (zaskrbljenost ljudi in zaupanje v vojsko). Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

11.6.7 Tretja strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI

V tretji kanonični rešitvi vidimo, da sta niza spremenljivk BITI in LJUBITI v tretji dimenziji skupnega prostora zelo močno medsebojno povezana (Canon Cor = 0,84722). S parametroma tretje kanonične rešitve odstotek celotne variabilnosti (Pct = 11,79 %) ter z redundančnim koeficientom (9,99 %) lahko podamo naslednjo pojasnitev: 11,79 % ljudi, ki so bili zajeti v raziskavo, zaznava bipolarno povezanost med nizoma BITI in LJUBITI v konceptu BLAGINJE. Redundančni koeficient pa nam pove, da smo s tretjo kanonično rešitvijo dodatno pojasnili še 9,99 % skupnega prostora BITI in LJUBITI.

Slika 41: Tretja strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI

Za strukturo tretje kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: srednje močna pozitivna povezanost – projekcija s (prostovoljna dejavnost), srednje močna negativna povezanost – projekcija z (nenapadenost in neoropanost ljudi), šibka pozitivna povezanost - projekcija z (zadovoljstvo s svobodno izbiro ter stopnja civilne svobode in izbira) in šibka negativna povezanost – projekcija z (mnenje ljudi, da trdo delo ne vodi naprej, neokradene družine ter poročeni). Ostale manifestne spremenljivke BITI ne vplivajo pomembno na analizo.

Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI zelo močno povezane (Canon Cor = 0,84722) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo tretje kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: močna pozitivna povezanost z (zaskrbljenost ljudi), srednje močna pozitivna povezanost s (prijazno okolje za podjetnike in strpnost do etičnih manjšin), šibka pozitivna povezanost s (strpnost do priseljencev) in šibka negativna povezanost z (versko neudejstvovanje). Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

11.6.8 Četrta strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI

V četrti kanonični rešitvi vidimo, da sta niza spremenljivk BITI in LJUBITI v četrti dimenziji skupnega prostora srednje močno medsebojno povezana (Canon Cor = 0,79523). S parametroma četrte kanonične rešitve – odstotek celotne variabilnosti (Pct = 7,97 %) ter z redundančnim koeficientom (6,34 %) lahko podamo naslednjo pojasnitev: 7,97 % ljudi, ki so bili zajeti v raziskavo, zaznava bipolarno povezanost med nizoma BITI in LJUBITI v konceptu BLAGINJE. Redundančni koeficient pa nam pove, da smo s četrto kanonično rešitvijo dodatno pojasnili še 6,34 % skupnega prostora BITI in LJUBITI.

Za strukturo četrte kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: šibka pozitivna povezanost – projekcija s (prostovoljna dejavnostj).

Ostale manifestne spremenljivke BITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI srednje močno povezane (Canon Cor = 0,79523) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo četrte kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: zelo močna negativna povezanost s (pomoč tujcem), srednje močna negativna povezanost z (raven nezaskrbljenosti ljudi z zdravjem) in šibka pozitivna povezanost z (zaupanje ljudi v poštenost volitev). Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

Slika 42: Četrta strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI

11.6.9 Peta strukturno kanonična rešitev med nizoma BITI in LJUBITI

V peti kanonični rešitvi vidimo, da sta niza spremenljivk BITI in LJUBITI v peti dimenziji skupnega prostora srednje močno povezana (Canon Cor = 0,7325). S parametroma pete kanonične rešitve – odstotek celotne variabilnosti (Pct = 5,36 %) ter z redundančnim koeficientom (3,93 %) lahko podamo naslednjo pojasnitev: 5,36 % ljudi, ki so bili zajeti v raziskavo, zaznava bipolarno povezanost med nizoma BITI in LJUBITI v konceptu BLAGINJE. Redundančni koeficient pa nam pove, da smo s peto kanonično rešitvijo dodatno pojasnili še 3,93% skupnega prostora BITI in LJUBITI.

Slika 43: Peta strukturna kanonična rešitev BITI in LJUBITI

Za strukturo pete kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: šibka pozitivna povezanost – projekcija z (neokradenost družin ter poročeni). Ostale manifestne spremenljivke BITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI srednje močno povezane (Canon Cor = 0,7325) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo pete kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: srednje močna pozitivna povezanost z (zaupanje v vojsko) in šibka pozitivna povezanost s (prijazno okolje za podjetnike in pomoč tujcem).

Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.

11.6.10 Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo

V petem koraku smo s kanoničnimi koeficienti naredili regresijsko enačbo, ki je za vsako državo ustvarila vrednost nove latentne spremenljivke BITI in LJUBITI.

Preglednica 39: Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo

Oznaka Niz spremenljivk BITI Raw

coef. Oznaka Niz spremenljivk LJUBITI Raw coef.

k9B Zadovoljstvo z gospodarstvom -0,40765 k32L Zaupanje v vlado -0,52715 k53B Življenjska doba, vsa leta enaka -0,40716 k39L Zaupanje v sodni sistem -0,30604 k34B Ohranitev okolja -0,23891 k15L Zaupanje v finančne ustanove -0,21026

k28B Učinkovitost vlade -0,21877 k86L Pomoč tujcem -0,10483

k33B Zadovoljstvo z ukrepi vlade, povezanimi z revščino

-0,14168 k42L Zaupanje v poštenost volitev -0,09734 k75B Nenapadeni in neoropani -0,11588 k65L Raven nezaskrbljenih z

zdravjem

-0,06805 k64B Zadovoljstvo z zdravjem -0,09718 k81L Strpnost do priseljencev -0,05341 k7B Zadovoljstvo z življenjskim

standardom

-0,06391 k84L Donacije posameznikov -0,04271 k8B Dober čas za iskanje službe -0,05209 k19L Prijazno okolje za podjetnike -0,03931

k66B Dobro spočiti -0,05161 k83L Zaupanje v druge -0,02566

k78B Varen sprehod ponoči -0,05120 k89L Versko neudejstvovanje -0,00430 k76B Neokradene družine -0,05062 k41L Zaskrbljenost ljudi 0,05380 k80B Zadovoljstvo s svobodno izbiro

(%)

-0,04882 k82L Strpnost do etničnih manjšin 0,07175 k79B Civilna svoboda in svobodna

izbira (stopnja)

-0,04777 k38L Zaupanje v vojsko 0,11513 k88B Poročeni -0,02737 k77 Izraziti politično mnenje brez

strahu

0,12847 k47B Zadovoljstvo s kakovostjo

izobraževanja

-0,01957 k85B Prostovoljna dejavnost -0,01174 k26B Trdo delo ne vodi naprej -0,00120

k61B Kakovost vode 0,10344

k68B Zadovoljstvo z lepoto okolja 0,15087 k40B Poštene volitve in politična

11.6.11 Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI

Pri grafični analizi posamezne države je zelo pomemben njen položaj glede na diagonalno premico.

Levo spodaj so države, kjer je celoten konstrukt BITI – LJUBITI negativen. Na sredini premice so povprečne države, ki imajo LJUBITI in BITI povprečno. Desno navzgor pa so države s pozitivnim konstruktom BITI – LJUBITI.

Slika 44: Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI Za lažje razumevanje konstrukta BITI – LJUBITI bomo prikazali nekaj držav glede na njihov položaj na grafu (glej prilogo 13). Spodaj levo Romunijo in Grčijo, na sredini Slovenijo in Norveško in zgoraj desno Singapur, Vietnam in Ruando. Pri vsaki od teh držav bomo analizirali njihove vodilne strukturne lastnosti, ki definirajo njihov položaj v grafu razvrstitve koncepta BITI – LJUBITI. Skrajni točki naše analize sta Romunija kot država, kjer je naš konstrukt najbolj negativen, in Singapur, kjer je naš konstrukt najbolj pozitiven.

Našo analizo bomo začeli z dvema največjima pozitivnima presenečenjema: Ruando in Vietnamom. Iz zgodovine vemo, da so v teh dveh državah divjale hude vojne. V Ruandi je bil izveden strahoten genocid, v Vietnamu pa je potekala dolgoletna uničevalna vojna, ki sta jo

vodili Amerika in Francija. Po hudi državljanski vojni je prišlo do vzpostavitve nove oblasti in procesov demokratizacije družbe. Nova oblast se je odločila upreti na lastne moči, razviti gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje in zdravstveni sistem. Za Ruando je značilno, da ima njihovo novo vodstvo zelo močno podporo ljudstva (93 %). Njihov vodja Paul Kagama želi ustvariti gospodarsko rast in blaginjo brez razvojne pomoči (Svetovne Banke in IMF).

Dopisnik Spiegla Horand Knaup (2010) v članku Ruandas Wahlsieger Kagame: Erst der Wohlstand navaja, da je Ruandi v zadnjih letih uspel hiter gospodarski razvoj, kapital je v razvoju, njihovo kmetijstvo proizvaja že za izvoz, povečali so kakovost izobraževanja in 90 % ljudi ima zdravstveno zavarovanje. Država ima jasno opredeljene cilje in si ne želi tuje pomoči in miloščine. Kot je izjavila pomočnica ministra za finance Sayinzoga (stara 29 let in šolana v tujini) je Ruanda »država na poti«. Ruanda si ne želi ponoviti zgodbe ostalih afriških držav, ki so popolnoma odvisne od miloščine in nato pokradene od Svetovne banke, IMF ter multinacionalk, ki izčrpavajo njihova naravna bogastva in sprožajo vedno nova nezadovoljstva in spopade med njimi. Za natančen opis Ruande bomo uporabili rezultate kanonične analize v konstruktu LJUBITI in BITI. Za Ruando je značilno v konstruktu LJUBITI izrazito močno zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, poštene volitve ter njihova nezaskrbljenost z zdravjem, nezaupanje v vojsko in odsotnost njihove pomoči tujcem. Posledica njihovega izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati močno pozitiven BITI, ki je opisan z njihovim velikim zadovoljstvom z gospodarstvom, dobrim zdravstvenim sistemom, zadovoljstvom s prizadevanji vlade z (ohranitvijo okolja, kakovosti vode in soočenja z revščino, ljudje so zadovoljni s svojo politično participacijo in poštenostjo volitev). Še vedno pa niso povsem zadovoljni z učinkovitostjo vlade, življenjskim standardom in zdravjem.80 Več v prilogah na koncu magistrske naloge.

Za Vietnam je v konstruktu LJUBITI značilno izrazito visoko zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, poštene volitve, nezaupanje v vojsko in odsotnost njihove pomoči tujcem. Posledica izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati BITI, ki je opisan z njihovim močnim zadovoljstvom z gospodarstvom, svojo politično participacijo in poštenostjo volitev, zadovoljstvom s prizadevanji vlade z ohranitvijo okolja in soočenja z revščino. V državi se počutijo varne (nenapadeni in neoropani). Še vedno pa niso povsem zadovoljni z učinkovitostjo vlade. Spremenljivki o življenjski dobi pa kažeta na nekoliko slabši zdravstveni sistem.

Za Singapur kot najboljšega predstavnika je značilno izrazito veliko pozitivnih lastnosti v konstruktu LJUBITI in BITI. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito močno zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, izraziti politično mnenje brez strahu, zaupanje v poštene volitve in njihova nezaskrbljenost z zdravjem. Hkrati pa so malo zaskrbljeni. Šibko

80 Ko opazujemo spremenljivki (življenjska doba glede na zdravje in življenjska doba vsa leta enako), je pomembna vsota. Če je življenjska doba glede na zdravje večja od življenjske dobe vsa leta enako, pomeni razvit zdravstveni sistem. Če pa je obratno, pa kaže na nerazvit zdravstveni sistem.

pod povprečjem je njihova pomoč tujcem in strpnost do etničnih manjšin. Zmerno pod povprečjem je zaupanje v vojsko. Posledica tega izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati BITI, ki je opisan z njihovim močnim zadovoljstvom z gospodarstvom.

Zadovoljni so z učinkovitostjo vlade in z njenimi prizadevanji za (ohranitev okolja in soočenje z revščino), svojo politično participacijo in poštenostjo volitev, počutijo se varno (nenapadeni in neoropani, neokradene družine), zadovoljni so z življenjskim standardom, zdravjem in menijo, da je čas za iskanje službe dober. Spremenljivki o življenjski dobi pa kažeta na nekoliko slabši zdravstveni sistem. Nekoliko pod povprečjem je njihovo zadovoljstvo z lepoto okolja in kakovostjo vode.

Za Romunijo kot najšibkejšo državo je značilno izrazito veliko negativnih lastnosti v konstruktu LJUBITI in BITI. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito veliko nezaupanje v vlado, v sodni sistem in finančne ustanove. Prav tako sta prisotna nekaj nezaupanja v poštene volitve in zaskrbljenost z zdravjem. Posledica tega je izrazito negativno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati negativen BITI, ki je opisan z njihovim izrazito visokim nezadovoljstvom z gospodarstvom. Močno so nezadovoljni s prizadevanji vlade za ohranitev okolja in soočenja z revščino. Nezadovoljni so z zdravjem, lepoto okolja in z življenjskim standardom.

Življenjska doba kaže na slab zdravstveni sistem.

Tudi za Grčijo je značilno izrazito veliko negativnih lastnosti v konstruktu LJUBITI – BITI.

Ko jo primerjamo z Romunijo, so v BITI enaki, v LJUBITI pa malo boljši. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito močno nezaupanje v vlado, finančne ustanove in v sodni sistem.

Prav tako je odsotna pomoč tujcem. Grki so tudi šibko zaskrbljeni. Posledica izrazito negativno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati negativen BITI, ki je opisan z njihovim izrazito visokim nezadovoljstvom z gospodarstvom. Močno so nezadovoljni s prizadevanji vlade za ohranitev okolja in pripravljenostjo soočenja z revščino. Nezadovoljni so s poštenostjo volitev in politično participacijo. Življenjska doba kaže na slab zdravstveni sistem.

Za Norveško, ki ima najboljšo celotno blaginjo, je zanimivo, da je konstrukt LJUBITI – BITI samo malo nad povprečjem. Za njo je značilno, da ima v konstruktu LJUBITI še vedno veliko pozitivnih lastnosti, vendar nobeno izrazito in močno. V konstruktu LJUBITI najbolj zaupajo v sodni sistem. Nekoliko nad povprečjem je zaupanje v finančne ustanove, vlado in poštenost volitev. Imajo še nekaj zaupanja v druge in strpnost do priseljencev. Malo pod povprečjem pa je strpnost do etničnih manjšin ter njihovo izražanje političnega mnenja brez strahu. Posledica njihovega šibko pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati tudi šibek pozitiven BITI, ki je opisan z njihovim srednje močnim zadovoljstvom z gospodarstvom in učinkovitostjo vlade. Nekoliko nad povprečjem je mnenje, da je čas za iskanje službe dober.

Nekoliko nad povprečjem je tudi njihovo zadovoljstvo z življenjskim standardom, svobodno izbiro in civilno svobodo.

Za Slovenijo je značilno, da je konstrukt LJUBITI – BITI negativen, konstrukt LJUBITI je močno negativen, konstrukt BITI pa podpovprečen. V konstruktu LJUBITI je edina pozitivna lastnost zaupanje v poštenost volitev, ki je malo nad povprečjem. Močno je nezaupanje v vlado in sodni sistem. Malo pod povprečjem smo zaskrbljeni glede zdravja. Posledica močno negativnega konstrukta LJUBITI, je hkrati malo podpovprečen konstrukt BITI, ki je opisan z močnim nezadovoljstvom z gospodarstvom in nekoliko podpovprečnim nezadovoljstvom s kakovostjo vode in z lepoto okolja. Življenjska doba kaže na neučinkovitost zdravstvenega sistema.

Na podlagi opazovanja in zgornje analize lahko sklepamo, da je uvrstitev v konstruktu LJUBITI – BITI dober model za napovedovanje razvoja neke države. Singapur, Ruanda in Vietnam bodo napredovali v svoji blaginji. Za Grčijo in Romunijo kaže, da se bo kriza še bolj poglobila. Norveška ohranja dobro stanje. Za Slovenijo pa kaže – če institucije ne bodo spremenile svojega koncepta delovanja, da bo v naslednjih letih potonila v še globljo krizo.

Ker je analiza narejena s podatki iz leta 2010, nam stanje v letih 2011 in 2012 našo napoved potrjuje.

12 ZAKLJUČEK

V magistrskem delu je obdelana aktualna tema, ki je skozi zgodovino vedno znova burila razmišljanja posameznikov in znanstvenikov. Namen zastavljene magistrske naloge, opisan v

V magistrskem delu je obdelana aktualna tema, ki je skozi zgodovino vedno znova burila razmišljanja posameznikov in znanstvenikov. Namen zastavljene magistrske naloge, opisan v

In document MAGISTRSKA NALOGA (Strani 140-200)