Uradni list FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
»UBAUiNi L.ISI FLBJ« izhaja po potr*- 1)1 v srbski, hrvatski, slovenski Id ma- kedonski Izdaji. — Oglasi po ceniku. — Žiro rafnn pri Narodni banki FLKJ ea naročnino In za posebne Izda]«
101-11. za oglase 101-11 1-30 1-831.
Sreda, 17. decembra 1958.
BEOGRAD
Številka so. leto xiv.
Cena te Številke Je 80.— din. — Naroč- nina za let« I85s /naSa neo,— dlnarlev, za Inozemstvo oa 2^00,— dinarje« — DrednlStvas Dllcs Kraljevima Marka «t4
•. — Telefoni: orpdnffltvo MdM. artml»
nlstraHJa le-tlt orortalnl nrtili-lpb "
telefnn^Vj* rentraln ?s-ntn 846.
UKAZ
O RAZGLASITVI ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLA- NA ZA LETO 1939
Na podlagi 2. točke 71. 6Iena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudska republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zvezni družbeni plan za leto 1959, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zve- znega zbora dne 26. novembra 1958 in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1958.
PR št. 10.
Beograd, 28 novembra 1^58.
Predsednik republike:
I Josip Broz Tito s. r, Predsednik
Zvezne ljudske skupščine!
Petar Stambolić s. r.
ZVEZNI DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1959 PRVI DEL
I. poglavje
TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1959
Izhajajoč od temeljnih gospodarskih in političnih smotrov in nalog družbenega plana gospodarskega raz-- voja Jugoslavije od leta 1957 do 1961, njihovega ures- ničenja v letih 1957 in 1958 ter od uspehov doseda- njega gospodarskega rsfiVoja, ki se kažejo zlasti:
v močnem .naraščanju industrijske proizvodnje, kar je bila v pretekli dobi ena od glavnih značilnosti gospodarskega razvoja; v napredku kmetijske proiz- vodnje ter v dosedanjih vlaganjih in ukrepih ter v raz- širitvi materialne in organizaoijjke podlage za na- daljnji napredek kmetijstva; v naraščanju aktivnosti na drugih področjih proizvodnje in v storitvenih de- javnostih;
v povečanju zunanjetrgovinske izmenjave, po- sebno pa v hitrem povečanju Izvoza, kar je pripeljalo v letu 1958 do zmanjšanja primanjkljaja v trgovinski in plačilni bilanci;
v visokih gospodarskih investic'jah v osnovne sklade v letu 1956 in v prejšnjih letih;
v dejanskem povečanju osebne potrošnje in druž- benega standarda;
in od dejstva, da So se gospodarski sistem in me- tode za organizacijo in delovanje gospodarstva ne- nehno razvijali In izipapolnjeval.i, kar ustvarja čeda- lje ugodnejše pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj, postavlja družbeni plan za leto 1959 tele temeljne naloge:
1) povečati obseg proizvodnje in narodni dohodek na vseh področjih, tako da bo v naslednjih letih omo- gočeno uresničenje proizvodnih nalog družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961; zlasti doseči povečanje kmetijske proizvodnje Б polnim izkoriščanjem dosedanjih investicij:
2) doseči še večjo produktivnost dela na vseh go- spodarskih področjih kot temelj za stabilno narašča- nja proizvodnje in za zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva; v ta namen je treba poleg vlaganj, ki pospešujejo proizvajalne sile, izpopolnjevati sistem delitve dohodka in nagrajevanja ter delovne metode v gospodarskih organizacijah;
3) v skladu g povečanjem produktivnosti dela in proizvodnje zboljšatl realno osebno potrošnjo in živ- ljenjski standard sploh, posebno pa delavcev in usluž- bencev; pri tem posvetiti posebno pozornost preskrbi mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki;
4) zagotoviti večje naložbe v gradnjo stanovanj, . šolstvo, zdravstveno varstvo In komunalne objekte;
5) zagotoviti nadaljnje naraščanje Izvoza kmetij- skih, posebno pa industrijskih proizvodov; povečane- mu Izvozu prilagoditi uvoz, tako da se čimbolj zmanj- ša tekoči primanjkljaj v plačilni bilanci;
6) pri Investicijah v gospodarstvo nadaljevati predvsem z gradnjo že začetih objektov in obnovo za- starelih obratov; začeti z Izvedbo predvsem tistih no- vih projektov, ki so pomembni za uresničevanje pro- izvodnih nalog družbenega plana gospodarskega raz- voja Jugoslavije od leta 1957 do 1961; obdržati sedanjo strukturo naložb, pri tem pa posvetiti posebno pozor- jiost investicijam v kmetijstvo in trgovino;
7) za učinkovitejše In smotrnejše uporabljanje in- vesticijskih sredstev gospodarskih organizacij združe- vati ta njihova sredstva in doseči tako njihovo skupno vlaganje, ki bo ustrezalo strukturi investicij, kot jo predvideva perspektivni plan;
8) nadaljevati s politiko podpiranja hitrejšega raz- voja gospodarsko nerazvitih območij z nadaljnjimi in- vesticijami i« z ustvarjanjem drugih pobojev za ta razvoj, l
Stran 117.8. — Številka 50, URADNI LIST FLRJ Sreda. 17. decembra 1958.
DRUGI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959
II. poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
I. Proizvodnja
1. Izhajajoč od ravni proizvodnje, dosežene v letu 1958, od materialnih in družbenih pogojev ter od te- meljnih smotrov in nalog za nadaljnji gospodarski razvoj, računamo, da bomo v letu 1959 dosegli tole po- večanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka:
— v.milijardah dinarjev
— v tekočih cenah
1950 1958 1957 19581) 1959 1957 Družbeni bruto
proizvod 4.123,9 4.399,8 4.939,7 112,3 106,7 Narodni dohodek 1.780,6 1.819,3 2.057,1 113,1 102,2 Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka kaže tale pregled;
— v cenah Iz leta 1956 џ — v Indeksnih številkah 1967
1956 1957 1959 1958 1959
1956 196Ј_
1956 Društveni bruto
proizvod
Narodni dohodek 123,4 105,0 111,0 143,8 157,5 122,9 100,4 111,7 137,9 154,1 V letih 1957, 1958 in 1959, t.j. v prvih treh letih petletne dobe, bi znašalo naraščanje družbenega, bruto proizvoda povprečno 12,9% in narodnega dohodka ll,30/o na leto.
Narodni dohodek na prebivalca bi se torej v letu IĐ'SO povečal, upoštevajoč letni prirastek prebivalstva za l,20/o, za 10,3% v primerjavi z letom 1958.
2. Predvideno naraščanje proizvodnja po namenu v letu 1959, primerjano z naraščanjem proizvodnje v letih 1957, 19,58 in 1961, kaže tale pregled;
— v cenah leta 1966
— v Indeksnih številkah 1957 1958 1959 1959 1961 1956 1957 1958 Ш6 1956 Gospodarstvo —
skupaj Sredstva za pro-
izvodnjo
— sredstva za delo
— predmeti dela Sredstva potrošnje
123,4 105,0 111,0 143,8 157,5 124.6
117.7 126,1 121,1
106,6 118.1 104.2 102,2
111,7 110,2 112,1 109,5
148,4 153,2 147,4 135,6
158,6 149,6 160,6 155,4 3. Po posameznih gospodarskih področjih računa- mo z naslednjim povečanjem skupne proizvodnje;
— v milijardah dinarjev
— v tekočih cenah
1959 1958 1957 19бв 195, — — Gospodarstvo —
skupaj 4.123,9 4.399,8 Industrija 2.070,0 2.342,0 Kmetijsitvo 989,3 884,5 Gozdarstvo 67,6 67,1 Gradbeništvo 279,8 332,0 Promet 256,0 255,6 Trgovina, gostin-
stvo ;n turizem 255,3 286,7 Obrt 205,9 231,9
4.939,7 2.617,0 1.060,2 70,0 333,5 293,9 315,2 249.9
112,3 111.7 119,9 104,3 100,5 115,0 109,9 107.8
Gibanje bruto proizvoda po gospodarskih področ- jih je razvidno iz naslednjega pregleda;
— v cenah leta 1956
— v indeksnih številkah 1367 Ш8 1959 1959 1961 1966 1957 1958 1956 1966 Gospodarstvo —
skupaj ^ 123,4 105,0 111,0 Industrija 119,9 111,4 110,6 Kmetijstvo 137,6 86,3 119,8 Gozdarstvo 100,7 99,3 104,5 Gradbeništvo 122,7 117,3 99,5 Promet 116,7 102,6 107,0 Trgovina, gostin-
stvo in turizem Obrt
143,8 147,8 142.2 104,5 143.3 128,1
157,5 167,9 142,7 102,9 167,3 154,1 127,6 108,9 109,5 152,2 141,1 115,5 110,7 106,8 136,6 143,2 Takšno naraščanje zagotavlja materialno struktu- ro proizvodnje, ki je potrebna za uresničenje nalog in smotrov plana za leto 1959.
II. Razdelitev
1. V letu 1959 pričakujemo naslednje gibanje druž- benega bruito proizvoda ter uvoza in izvoza blaga in storitev, obračunanih po notranjih cenah;
1957
— v milijardah dinarjev
~ v tekočih cenah
1959 1958
1958 1958
19Г)7 Družbeni bruto
proizvod Uvoz blaga in
storitev Izvoz blaga in
storitev
4.123,9 4.399,8 4.989,7 112,3 106,7 464,9 511,3 534,1 104,5 110,0 406,3 444,6 505,7 113,7 109,4 Tako gibanje družbenega bruto proizvoda omogoča precej višjo raven izmenjave s tujino in na tej podlagi zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci, s tem pa tudi neobhodne pogoje za stabilnejši gospodarski raz- voj.
2. Z uresničenjem tega plana ini ukrepov tekoče gospodarske politike bo v osnovi zagotovljena nasled- nja razdelitev skupnih razpoložljivih sredstev1);
, — v milijardah dinarjev
— v tekoilh cenah 2959
1958 195« 1953 1958
1957
106,7 113,1 89,4 99,3 118.7 99,8 112.3 112,6
Razpoložljiva sred-
stva skupaj 4.152,5 4.509,0 4.991,3 110,7 108,6 Proizvodna potroš- v nja predmetov dela2.199,5 2.416,0 2.702,5 111,9 109,3
Skupne gospodarske
investicije 564,3 562,9 597,0 106,1 99,8 Osebna potrošnja 993,2 1,096,6 1.165,0 106,2 110,4 Družbeni standard 174,5 186,3 209,8 112,3 107,0 Državni organi in
nasrodna obramba 211,0 220,3 223,7 101,5 104,4 Družbene rezerve
in ostalo 10,0 26,4 93,3 — — Na podlaigi takega gibanja skupnih razpoložljivih sredstev računa plan s povečanjem čistih razpoložlji- vih sredstev1) od 6,60/o v letu 1958 na 9,3% v letu 1959.
') V tej in v nasiednjih tabelah pomeni leto 1958 ceni- tev. ki io ie izvršil Zvezni zavod za gospodarsko planiranje.
') skupna oziroma čista razpoložljiva sredstva pome- nijo družbeni bruto proizvod oziroma narodni dohodek po izmenjavi s tujino, zmanjšan — povečan za preno^ sredstev in popravljen za zneske kalkulatlvnih in bilančnih deviznili rezerv ter za popravke sredstev.
Sreda, 17. decembra 1958. URADNI LIST FLRJ Številka 50. — Stran 1179.
III. poglavje INVESTICIJE
1. Upoštevajoč načela investicijske politike, ki so postavljena v družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961, je treba v letu 1959 posve ibi pozornost dovršitvi začetih objektov in začet- ku gradnje tistih novih objektov, ki so važni predvsem za uresničenje proizvodnih nalog petletnega plana, da- lje naložbam za pospeševanje kmetijstva in trgovine ter gradnji energetskih in prometnih kapacitet v skla- du s splošnimi družbenimi bilancami. Prav tako je tre- ba v le'.u 1959 nadaljevati z naložbami za hitrejši go- spodarski razvoj Ljudske republike Makedonije, Ljud- ske republike Črne gore ter "Avtonomne kosovsko-me- tobijske oblasti.
Razpoložljiva sredstva splošnega invosticijsikiega sklada in drugih investicijskih skladov je treba urav- nati v omenjene smeri. Pri tem si je treba prizadeva- ti, da se uporabljajo sreds'.va republiških, okrajnih in občinskih družbenih investicijskih skladov predvsem za pospeševanje kmetijstva, gradbeništva, industrije gradbenega materiala in obrti, za naložbe v trgovino, ki jim je namen boljša preskrba mestnega prebival- stva, na področju negospodarskih investicij pa — poleg stanovanjske in komunalne graditve — zlasti za grad- njo objektov, potrebnih za prosveto in zdravstveno varstvo.
Da bi se doseglo učinkovitejše usmerjanje sred- stev investicijskih skladov, morajo vsi prizadeti dr- žavni in družbeni orjani izvajati politiko združeva- nja teh sredstev na veviko širši podlagi kot doslej.
2. Računamo, da bodo znašale skupne investicije (gospodarske in negospodarske investicije) v letu 1959 približno 748 milijard dinarjev. Od tega bodo znašale investicije družbenega sektorja (družbene investicije) približno 665 milijard dinarjev.
PrizadevaM si je trrba. da se pri izvrševanju tega plana ne prekoračijo predvidena sorazmerja glede obsega investicij.
3. Od sredstev, ki bodo vložena v družbene inve- sticije, bo vloženih v sklade obratnih sredstev (obrat- ni skladi) približno 99 milijard dinarjev, v sklade osnovnih sredstev (osnovni skladi) pa približno 566 milijard dinarjev.
Računamo, Ла bomo dobili v letu 1959 nekaj več sredstev iz zunanjih posojil za uvoz opreme, tako da bi morale znašati investicije v osnovne sklade iz do- mačih sredstev približno 509 milijćTrd dinarjev.
4. Od skupnih bruto družbenih investicij v osnov- ne sklade bo porabljenih v letu 1959 za negospodar- ske investicije približno 120 milijard dinarjev ozi- roma 21%. Pri tej ravni negospodarskih investicij se morajo v primerjavi s prejšnjim letom povečati investicije za družbeni standard, precej zmanjšati pa izdatki za gradnjo upravnih poslopij.
Negospodarske investicije od leta 1957, vštevši pla- nirane investicije v letu 1959, morajo doseči 61% ce- lotnih negospodarskih investicij, s katerimi računa- mo v dobi od leta 1957 do 1961.1)
5. V letu 1959 bodo znašale skupne naložbe v osnovne sklade približno 446 milijard dinarjev. V tem je zajeta amortizacija v znesku 110 milijard dinarjev, kolikor se računa, da bo Iz amortizacijskih sredstev porabljenega za nadomestitev osnovnih sredstev. No- ve investicije v osnovne sklade bi znašale torej pri- bližno 336 milijard dinarjev.
Skupaj s tako planiranimi investicijami v letu 1959 bi morale skupne naložbe v osnovne sklade za tri leta .petletne dobe (1957 do 1959) znašati približno 620/o skupnih gospodarskih investicij, s katerimi ra- čunamo za vso planirano dobo.1)
') NI upoštevano povečanje cen Investicijskih dobrin,
Pričakujemo tole strukturo in dinamiko družbenih investicij v osnovne sklade;
— v miiljardah dinarjev Investl- Indeksi Struktura v »/•
cije 1059 1959 1957 1958 1959
1959 1957 1958
Skupaj 566,0 121,5 101,6 100,0 100,0 100,0 Negospodarske
investicije 120,0 1 08,2 1 03,4 23,8 20,8 21,%
Gosipodarsike
investicije 446,0 125,7 101,1 76,2 79,2 78,8 6. Od skupnih gospodarskih investicij znaša aku- mulacija (čiste gospodarske investicije v 04novn° '"n obratne sklade) v 1959 letu 417 milijard dinarjev ali 20,30/o narodnega dohodka.
Glede na tako akumulacijo (v osnovne sklade 308, v obratne sklade pa 109 milijard) in glede na pre- cejšnje aktiviranje investicdj iz preteklih Jet računa- mo z naslednjimi spremembami v povečanju in raz- merjih osnovnih in obratnih skladov:
— v milijardah dinarjev 1957 Indeks Struktura
1969 Ш6 1959 1957
Skladi v gospodarstvu
— skupaj 5,900 112,9 100,0 100,0 Od tega:
— osnovni skladi1) 4.736 111,9 80,2 79,5
— obratni skladi 1.164 117,1 19,8 20,5 Hitrejše naraščanje obratnih skladov kot osnov- nih skladov naj zagotovi boljšo izrabo proizvajalnih kapacitet v letu 1959.
V strukturi proizvajalnih skladov mora znašati v letu 1959 delež obratnih skladov 20,50/o nasproti 19,8% v letu 1956, delež osnovnih skladov pa se mora zmanjšati od 80,2'/» v letu 1956 na 79,5% v letu 1959.
7. V skladu s temeljnimi načeli investicijske poli-' tibe, ki so postavljena v družbenem planu gospodar- skega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961, je treba uporabljati v letu 1959 za investicije razpo- ložljiva sredstva na posameznih gospodarskih po- dročjih predvsem v tele namene:
1) na področju industrije in rudarstva — plani- rane investicije v znesku 204 milijard dinarjev za gradnjo oziroma obnovo tistih objektov, ki njihova proizvodnja zagotavlja izpolnjevanje temeljnih nalog gospodarskega razvoja v naslednjih letih. Pri tem je treba hitreje graditi elektrogospodarske objekte in.
objekte za proizvodnjo reprodukcijskega materiala.
Druge investicije je treba usmeriti v izpolnjevanje nalog, ki jih postavlja perspektivni plan ter pri tem upoštevati že začete objekte in si prizadevati,. da bodo ti čimprej dograjeni;
2) na področju kmeitijstva — planirane Investicije v znesku 83 milijard dinarjev za nadaljnji pospešeni razvoj poljedelstva in živinoreje. Zato računamo, po- leg drugih Investicij, tudi s precejšnjimi naložbami v opremo in v hidromelioracijska dela v žilorodnih predelih ter v LR Makedoniji. Poleg tega računamo, da bo£io vložena znatnejša sredstva za nakup živine, za gradnjo živinorejskih objektov, za agromelioracije pašnikov in travnikov, za gradnjo objektov za prede- lovanje in uskladiščenje kmetijskih pridelkov, za nove nasade in v druge namene;
3) na področju vodnega gospodarstva — planira- na sredstva v znesku 5 milijard dinarjev, za regulaci- ') Leti 1958 In 1959 sta prikazani na bazi leta 1957, ki vključuje učinek revalorizacije. Podatki za kmetijstvo so da- ni po cenitvi Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje.
Podatki obsegajo osnovo za Izračunavanje amortizacija.
Stran 1180. — Številka 50.
jo vodnih tokov in obrambo kmetijske zemlje pred po-plavami in hudourniki;
4) na področju gozdarstva — poleg sredstev, name- njenih za vzgojo in nego gozdov, planirana sredstva v znesku 8 milijard dinarjev za pospešeno gradnjo gozdnih komunikacij v nedostopnih gozdnih komple- ksih, za dograditev in izpopolnitev komunikacijskih s'stemov v premalo odprtih gozdovih in za nabavo opreme gozdndh gospodarstev, predvsem opreme za gradnjo komunikacij;
5) na področju gradbeništva —- planirana sredstva v znesku 13 mdlijard dinarjev za povečanje mehani- zacije gradbenih podjetij ter za nabavo strojev in dri" Pe opreme;
6) na področju prometa — planirana sredstva v znesku 97 mdldjard dinarjev za skladnejši razvoj pre- voznih kapacitet — vozil in plovil po prometnih pa- nogah ter za razširitev železniškega omrežja in po- večanje propustne mo6i obstoječih prog. nadaljevanje začetih gradenj in razširitev morskih luk, rečnih prd- standsč in letališč • in nadaljnjo graditev cestnega omrež.ia, razširitev voznega parka mestnega prometa, gradnjo UKV ■ zvez in druge opreme ter objektov poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa;
7) na področju trgovine, gostinstva in turizma — planirana sredstva v zneskti 30 milijard dinarjev za obnovo obstoječih in gradnjo novih skladišč za kme- tijske pridelke, za razširitev in modernizacijo omrežja prodajaln, za gradnjo konzumno-predelovalnih kapa- citet, za rekonstrukcijo In modernizacijo obstoječih In 'za gradnjo novih gostinskih kapacitet In za gradnjo komunalnih objektov v važnejših turističnih krajih ter za nabavo tehničnih sredstev za prevoz in hrambo blaga;
8; na področju obrti — sredstva v znesku pri- bližno 6 milijard dinarjev za Obnovo, modernizacijo in razširitev obrtnih kapacitet.
Da bi bilo mogoče s planiranimi sredstvi uresničiti našteie naloge investicijske graditve v letu 1960, je nujno potrebno večje varčevanje in disciplina v upo- rabljanju razpoložljivih Investicdjskdh sredstev. To je treba doseči z izbiro naj gospodarnej ših rešitev in pri tem upoštevati možnosti, da se doseže potreben učinek z obnovo obstoječih kapacitet. Poleg tega mo- rajo investitorji ustvariti z izvajalci gradbenih del oziroma z Izdelovalci opreme trdnejše vzajemne ob- veznosti glede cen in glede rokov za zgraditev posa- meznih objektov oziroma za izročitev določene opre- me. da bi bile tialožbe aktivirane v čdm krajšem času in da bi posamezni objekti začeli obratovati v pred- videnem roku.
8. Glede na pričakovano razdelitev investicijskih sredstev računamo v letu 1959 z naslednjo strukturo gospodarskih investicij po gospodarskih področjih:
— v milijardah dinarjev 1967 Cenitev 1958 1959 znesek struk. znesek struk. znesek struk.
'/• •/, •/o
Industrija in ru-
darstvo 161,2 45,4 206,0 46,8 204,0 45,9 Kmetijstvo 50,1 14,1 72,0 16,3 83,0 18,6 Gozdarstvo 8,5 2,4 5,5 1,2 8,0 1,8 Gradbeništvo 13,4 3,8 16,0 3,6 13,0 2,9 Promet 90,0 25,3 105,0 23,8 97,0 21,7 Trgovina in go-
stinstvo 22,6 6,4 2i7,0 6,1 30,0 6,7 Obrt 5,0 1,4 6,0 1,4 6,0 1,3 Vodno gospodar-
stvo 4,1 1,2 3,5 0,8 5,0 1,1 Skupaj 354,9 100,0 441,0 100,0 446,0 100,0
Za investicije v osnovne sklade v letu 1959 je do- ločenih v splošnem investicijskem skladu 226 milijard dinarjev, za investicije v obratne sklade pa 24 milijard dinarjev; iz njih se bodo dajala posojila tistim inve- stitorjem, kaiterih objekti se financirajo iz splošnega investicijskega sklada.
9. V okviru investicij po posameznih gospodarskih področjih so določena sredstva za nadaljnji razvoj gospodarsko nerazvitih območij. V smislu določb družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961 bo investiranih na podlagi ga- rantiranih investicij iz tvezndh sredstev v LR Make- doniji 18,0 milijard dinarjev, v LR- Črni gori 18,0 mi- lijard dinarjev in v Avtonomni kosovsko-metohijskl oblasti 12,5 milijard dinarjev.
Za hitrejši gospodarski razvoj drugih gospodar- sko nerazvitih območij bo Zvezni izvršni svet po zve- znem zavodu in po republiških zavodih za gospodarsko planiranje določil ta območja, proučil njihove progra- me in načrte za gospodarski razvoj ter na podlagi te- ga predlagal ustrezne metode za financiranje njiho- vega razvoja. Ko bodo končane te priprave, se bodo začeli v letu 1959 uresničevati tisti projekti, ki so v skladu 8 temeljnimi nalogami tega plana, in sicer ia sredstev, ki eo s tem planom določena za gradnjo novih objektov. Iz nerazporejenih sredstev tega plana ter ia ustreznih sredstev, ki jih bodo planirale ljudske republike.
IV. poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD I. Osebna potrošnja
1. Ce vzamemo za izhodišče pričakovano poveča- nje narodnega dohodka v letu 1959, bi se moral realni obseg osebne potrošnje povečati skupaj približno za б^о/о oziroma za 5,00/o na prebivalca. Ce vzamemo osebno potrošnjo, ki se je v letu 1958 po cenitvah po- večala za 4,60/o, ter njeno povečanje v letih 1957 in 1958, se bo zaključno z letom 1959 povečal realni obseg osebne potrošnje v primerjavi z letom 1956 približno za 270/o. S takim povečanjem v letu 1959 bi znašalo povprečno naraščanje realnega obsega osebne po- trošnje v treh letih (1957—1959) približno 80/i), v pri- merjavi s 6—V/o, kolikor naj bi povprečno znašala letno povečanje po družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961.
2. V mejah takega povečanja osebne potrošnje in v skladu s pričakovanim povečanjem produktivnosti dela v letu 1959 je treba zagotoviti povečanje pov- prečnih realnih plač zaposlenih delavcev in uslužben- cev za 50/o. S tem bi bilo doseženih v prvih treh letih (1957 —1959) približno 650/i) povečanja povprečnih re- alnih plač, s katerim računamo v dobi 1957—1961.
Osebna potrošnja kmetijskih proizvajalcev v letu 1959 se mora povečati v skladu s povečanjem kme- tijske proizvodnje.
3. Realno povečanje osebne potrošnje v letu 1959 bo omogočeno:
—'z nadaljnjim naraščanjem industrijske proiz- vodnje, kil bo zagotovilo povečanje razpoložljivih sred-
Sreda, 17. decembra 1958. URADNI LIST KLRJ Številka 50. — Stran 1181, etev za potrošnjo (vštevši tudi rezerve) približno za
11°/»;
— s pričakovanim naraščanjem kmetijske proiz- vodnje, zlasti nekaterih pridelkov, И so važni za pre- skrbo mest, kakor so mleko, zelenjava In sadje;
— z uvozom gotovega blaga v znesku 12 mllljard deviznih dinarjev;
— z uvozom osnovnih živil in vskladitvijo njiho- vega izvoza s potrebami notranje potrošnje.
4. Da se zagotovi planirano povečanje realne osebne potrošnje in realnih plač, bo Zvezni izvršni svet v mejah svojih pooblastil ukrepal, da se uresniči zavr- tana politika povečanja življenjskega standarda.
Za povečanje osebne potrošnje je potrebno:
1) doseči predvideno povečanje proizvodnje in do- hodka, posebno pa industrijskih In kmetijskih proiz- vodov, ki so namenjeni za osebno potrošnjo;
2) ohranjati stabilna razmerja na trgu;
3) zagotoviti realizaoijo pričakovanega uvoza po- trošnega blaga in s tem vplivati na trg, da bo bolje založen;
4) zagotoviti s kreditno politiko normalne zaloge potrošnega blaga, kil bodo ustrezale ravni In hitrosti naraščanja proizvodnje in potrošnje.
Za zboljšanje živi j en j sk ih4 razmer in realne osebne potrošnje delavcev in uslužbencev je posebnega po- mena:
1/ da pri gospodarskih organizacijah hitreje na- rašča produktivnost dela, kar je treba spodbujati z izpopolnjevan jem sistema nagrajevanja in organiza- cije dela;
2) da ukrenejo ljudski odbori vse, kar je treba, za boljšo preskrbo mest s kmetijskimi pridelki. Zato morajo storiti ukrepe tako za povečanje In usmerja- nje proizvodnje posameznih pridelkov, ki so važni za preskrbo, kakor tudi za boljšo organizacijo preskrba;
3) da se sredstva občinskih In okrajnih investicij- ekih skladov bolj uporabljajo za napredek in razširi- tev kapacitet gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s preskrbo mest, ter kapacitet gostinstva za družbeno prehrano in servisov za razne storitve državljanom;
4) da občinski in okrajni ljudski odbori zagotovi- jo kontrolo nad prodajnimi cenami kmetijskih pri- delkov in storitev na drobno in da energično prepre- čujejo neopravičeno povečavanje cen;
5) da sta politika občinskih in okrajnih ljudskih odborov glede cen komunalnih storitev in najemnin ter višina občinskih taks in občinskega prometnega davka v skladu s potrebo, da se zagotovi stabilnost cen in hitrejše povečanje realnih plač zaposlenih.
II. Družbeni standard
1. V letu 1950 računamo z nadaljnjim raaširja- njem tistih služb, ki naj pripomorejo k zboljšanju družbenega standarda. Posebno pozornost je treba po- svetiti razširitvi šolskega prostora, povečanju števiia zdravstvenih zavodov in boljšemu delovanju zdrav- stvene službe, razširitvi kapacitet servisov za vzdrže- vanje stanovanj In drugih dejavnosti družbenega standarda. Na teh področjih se bo povečal pritok šo- lanih kadrov, kar bo omogočilo nadaljnje zboljšanja
delovanja teh sltižb. V skladu s takim razvojem bodo povečana v letu 1968 sredstva za osebne in mateiialna izdatke na teh področjih.
Z naraščanjem Števila zaposlenih in njihovih do- hodkov se večajo sredstva socialnega zavarovanja. Na tej podlagi je treba doseči njegovo boljšo organizacijo in racionalnejše delovanje.
2. V letu 1959 računamo s povečanjem družbenih investicij v objekte družbenega standarda za 15 mili- jard dinarjev. To je približno za IS'Vo več, kot bodo znašale investicije v letu 1958, tako da naj bi v letu 1959 dosegle 110 milijard dinarjev. S tem bi zna- šate investicije v družbeni standard iz družbenih sred-, stev v dobi od leta 1957 do 1959 približno 294 mili- jard dinarjev ali 540/0 investicij, planiranih za vso dobo od leta 1957 do 1961.1)
3. V letu 1959 bo investiranih iz družbenih sred- stev za zidanje^ stanovanjskih hiš v mestih približno 68 milijard dinarjev ali 120/o več kot v letu 1958. S tem bo od leta 1957 do vštetega leta 1959 vloženih v mestno stanovanjsko Izgradnjo približno 183 milijard dinarjev družbenih sredstev ali 60% investicij, plani- ranih za petletno dobo od leta 1957 do 1961,')
Za stanovanjsko Izgradnjo v letu 1959 so poseb- nega pomena učinkovitejši ukrepi za napredek grad- beništva in obrti ter uresničenje ukrepov, storjenih' V letu 1958 za racionalnejšo stanovanjsko izgradnjo.
V letu 1959 je treba spodbujati hitrejše reševanje komunalnih problemov, zlasti razvoj gospodinjskih servisov in otroških ustanov. V ta namen je treba mobilizirati sredstva gospodarskih organizacij, poli- tičnih teritorialnih enot in samih državljanov. Ob- činski ljudski odbori morajo bolj pomagati stanovanj- skim skupnostim pri razvijanju raznih služb in gospo- dinjisklh servisov.
Poleg tega je treba posvetiti v republiških druž- benih planih več pozornosti temu, da se zagotovijo sredstva za velike komunalne objekte v večjih mestih in Industrijskih središčih.
Za večjo disciplino glede namenskega trošenja kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš bodo predpisani ustrezni ukrepi v zvezi z njihovim poslo- vanjem.
4. Glede na zaostajanje gradenj na področju šol- stva in zdravstva, tako v primerjavi s predvidenimi gradnjami kakor tudi v primerjavi 8 potrebami, ja nujno, da se v letu 1959 povečajo investicije, name- njene za povečanje šolskega prostora in zmogljivost zdravstvenih zavodov. V ta namen je potrebno, da ljudska republike in ljudski odbori, pa tudi gospo- darske organizacije, pri sestavljanju načrtov za pora- bo Investicijskih sredstev Iz svojih skladov povečajo investicije za razvoj teh področij družbenega stan- darda.
V. poglavje PRORAČUNI
1. S povečanjem gospodarske aktivnosti, ki jo pri- čakujemo v letu 1959, povečanjem plač državnim uslužbencem ter s potrebo, da se še bolj razvijajo službe družbenega standarda in druge javne službe,
N1 upoštevano povečanje cen Investicijskih dobrin.
Stran 1182. — Številka 50. URADNI LIST FLRJ Sreda, 17. decembra 1958.
je zvezano nadaljnje povečanje proračunskih izdatkov.
To povečanje naj bi glede na pričakovano povečanje narodnega dohodka znašalo do 17% v primerjavi z ravnijo, kolikor so znašali izdatki v letu 1958, oziroma do 12%, če izvzamemo pričakovano povečanje izdat- kov, ki imajo gospodarski namen (regresi in dotacije gospodarstvu, razlike- pri cenah v poslovanju s tujino, izdatki za pospeševanje gospodarskih področij). Po- leg povečanja proračunskih sredstev administrativne- ga dela, namenjenih za kritje zakonitih obveznosti v zvezi s povečanjem plač in invalidskih prejemkov, je treba glavni del povečanja uporabiti za razvoj služb družbenega standarda, ki so zaostale za perspektivnim p anom, predvsem za razvoj šolstva in zdravstva. Po- večanje izdatkov v državni upravi je treba omejiti ва najnujnejšo mero, ker so se v preteklih letih so- razmerno bolj povečali kot drugi.
Nadaljnje zboljšanje dela javnih služb je treba iskati v njihovi boljši organizaciji in v bolj smotrnem trošenju sredstev za njihovo financiranje. S tem v zvez; morajo posvetiti državni organi in samostojni zavodi mnogo več pozornosti zboljšanju organizacije * dela, varčevanju in bolj ekonomični porabi proračun- skih sredstev.
2. Izdatki zveznega proračuna za leto 1959 zna- šajo, v primerjavi z ustreznimi izdatki za leti 1957 in 1958:
1957
— v milijonih dinarjev 1959 1958 1958 1957 195« 1959
I, Izdatki zve- znega proraču-
na—skupaj 317.6141) 335.951 392.950 117,0 105,8 II. Izdatki brez
izdatkov za na- rodno obram- bo in brez do-
tacij ljudskim
republikam 116.243 118.591 158.440 133,6 102,0 od tega:
1) administra- tivni del
proračuna s proračunsko
rezervo 37.324 47,807 54.507 114.0 128,1 2) odplačila
posojil in naciionalizi- ranega pre-
moženja 12.290 13.340 15.408 115,4 108,6 3) regresi in
dotacije go-
spodarstvu 39.409 37.028 47.925 129,4 94,0 4) pospeševa-
nje gospo- darskih po-
dročij in nuklearna
energija 13.333 15.191 15.600 102,7 113,9 5) kritje razlik
pri cenah v poslovanju s
tujino 13.887 5.216 25.000 479,2 37,6 Povečanje zveznih izdatkov je v večjem delu po- sledica povečanja gospodarskih potreb, ki se financi- ') V letu 1957 so bili regresi In dotacije, sredstva za Icrltje razlile pri cenah v poslovanju s tujino In sredstva za pospeševanje gospodarskih področij (razen sredstev za nu- klearno energijo) izplačani Iz zveznih skladov, ki so bili za to namenjeni, ne pa iz proračuna. Tu so tudi ta izplačila Izkazana kot proračunski izdatki, da bi bili mogoče primer- janje.
rajo iz zveznega proračuna. Od povečanja izdatkov zveznega proračuna za 30,849 milijonov (v katerem ni všteto povečanje izdatkov za narodno obrambo) odpada na administrativni del proračuna 6.700 milijonov, med- tem ko je 33,149 milijonov namenjenih za regrese in dotacije gospodarstvu, za izravnavo razlik pri ce- nah v poslovanju s tujino in za odplačila anuitet za zunanja posojila. Od sredstev, ki so določena za po- večanje administrativnega dela proračuna, je name- njenih: 895 milijonov za povečanje plač in prispevkov od plač po zakonskih predpisih, 632 milijonov za za- konito povečanje invalidskih prejemkov, 2.864 mili- jonov za proračunsko rezervo, 1.542 milijonov za po- ravnavo neporavnanih obveznosti, ostanek 767 mili- jonov pa za večje materialne izdatke in za dotacije finančno samostojnim zavodom.
3. Skupni izdatki za narodno obrambo (osebni in materialni izdatki, izdatki za komunikacije in inve- sticije v vojaško industrijo, ki se financirajo iz sploš- nega investicijskega sklada) bodo znašali v letu 1959 po planu 199.000 milijonov v primerjav; s 181.700 mi- lijoni, kolikor bo porabljenih v letu 1958. Delež vseh izdatkov narodne obrpmbe v narodnem dohodku bo v letu 1959 znašal 9,7% v primerjavi z lO^/V v letu 1958.
4. V zveznem proračunu so določene dotacije ljud- skim republikam v obliki deleža pri zveznem promet- nem davku. Pri računanju tega deleža je upoštevano povečsnie njihovih proračunskih potreb ter njihove možnosti, da krijejo povečane po'.rebe.
VI. poglavje DRUŽBENE REZERVE
1. Družbeni plan za leto 1S59 računa z rezervami, s katerimi naj se zagotovi planirani razvoj, odvrnejo morebitni odmiki in ne'nakomernosti pri izvrševanju plana in ustvarijo stabilnejši o^nosj na trgu.
2. DTiižbehe rezerve v. letu 1?"9. ki bodo na razpo- lago. federaciji, znašajo po računih 50 milijard di- nar j ev.
Ta sredstva se smejo uporabiti za povečanje dr- žavnih materialnih rezerv in deviznih rezerv ter za posebno gospodarsko rezervo federacije.
3. Pri sestavljanju planov in proračunov ljudskih republik, okrajev in občin je treba predvideti ustre- zne rezerve, s katerimi bo zagotovljeno stabilnejše uiresničevanije planskih nalog med letom.
VII. poglavje
GOSPODARSKI ODNOSAJI S TUJINO 1. Družbeni plan za leto 1959 računa z nadaljnjo razširitvijo gospodarskega sodelovanja s tujino, in sicer;
— z naražčanjem izvoza industrijskih proizvo- dov, posebno proizvodov ladjedelnic, barvaste meta- lurgije, tekstilne in lesne industrije, kovinske in elek- trične industrije ter živilske industrije;
— z naraščanjem skupnega izvoza kmetijskih pri- delkov, pri čemer se bo povečal izvoz živinorejskih in sadnih pridelkov, zmanjšal pa zaradi manjše kmetij- ske proizvodnje v letu 1958 izvoz poljedelskih pri- delkov;
— z naraščanjem skupnega uvoza zaradi večjega uvoza reprodukcijskega materiala, zlasti tistega, ki je namenjen za pospeševanje kmetijske proizvodnje, pri čemer pa mora biti to naraščanje precej' bolj počasno kot v prejšnjih letih;
—• z naraščanjem neblagovnih dohodkov, zlasti od pomorskega prometa, tujega turističnega prometa in trgovskih storitev;
— s povečanjem sredstev za odplačila obveznosti, ki so večje kot v prejšnjih letih;
Sreda, 17. decembra 1958. URADNI LIST FLRJ Številka 50. — Stran 1183.
— s sklenitvijo novih kreditnih aranžmajev za fi- nanciranje uvoza opreme in drugih proizvodov ter z doilofienim zneskom sredstev za kreditiranje našega iz- voza;
-t- z razširitvijo tehničnega sodelovanja in koopera- cije v proizvodnji ter izmenjave izkušenj in tehnič- ne dokumentacije.
2. V primerjavi s prejšnjimi leti kaže pričakovano povečanje izvoza tale razmerja:
— v milijardah dinarjev 1057 1958 1959 1958 1959
(cenitev) 1957 1958 Izvoz skupaj 120,1 135,8 154,0 113,1 113,4
— izvoz industrijskih izdelkov
izvoz kmetijskih pridelkov izvoz gozdnih proizvodov
85,5 92,8 107,5 108,5 115,8 28,5 38,5 41,0 135,0 106,5 6,1 4,5 5,5 73,8 122,2 3. Plan računa s povečanjem izvoza industrijskih Izdelkov od 92,8 milijard dinarjev v letu 1958 na 107,5 milijard dinarjev v lebu 1959, t. j. za 15,80/i). Tako po- večanje izvoza industrijskih izdelkov ima podlago v pričakovanem povečanju industrijske proizvodnje, zla- sti izdelkov, ki so namenjeni za izvoz. Da bi dosegli tako pomembno povečanje izvoza, bo potrebno, da sto- rijo proizvajalna in izvozna podjetja pravočasno orga- nizacijske uiv' -9, s katerimi zagotovijo proizvode in trge za izvoz industrijskih Izdelkov v omenjenem obsegu.
4. Računa se, da se bo skupni uvoz reproduk- cijskega materiala v primerjavi z letom 1958 pove- čal približno za 10%. Povečanje uvoza reprodukcij- skega materiala za industrijo znaša približno 70/o;
г njim je treba zagotoviti planirano povečanje industrijske proizvodnje za 11% ter pričakovani izvoz industrijskih izdelkov. Občutneje se bo povečal uvoz reprodukcijskega materiala za kmetijstvo.
Računamo z nekaj manjšim uvozom blaga osebne potrošnje, ker se je povečala domača proizvodnja ustreznih izdelkov. Prav tako pričakujemo, da bo v primerjavi z letom 1958 uvoz opreme nekaj manjši.
Zvezni izvršni svet 'bo pozneje določil, kolikšen del za uvoz opreme namenjenih sredstev naj se iz- loči za investicije, ki se bodo financirale iz sredstev, s katerima razpolagajo gospodarske organizacije in skladi, in iz sredstev državnih organov.
5. Pomemben pozitiven učinek na plačilno bilanco pričakujemo v letu 1959 od kmetijske proizvodnje.
Pičunamo z naslednjim razmerjem med izvozom kmetijskih pridelkov in uvozom glavnih živil;
— v milijardah dinarjev 1957 1958 195»
(cenitev) Izvoz kmetijskih
proizvodov Uvoz glavnih
živil Saldo
28,5 37,3
38,5 41,0 34,3 30,5 + 4.2 + 10,4
Odstotek glavnih živil v skupnem uvozu se mora zmanjšati od 29,6 v letu 1956 in 16,9 v letu 1958 na 14,7 v letu 1959.
Omenjeni učinek kmetijske proizvodnje na pla- čilno bilanco je manjši, če upoštevamo občutno po- večanje uvoza proizvajalnih sredstev, namenjenih za kmetijstvo. Uvoz umetnih gnojil se bo povečal ođ 780.000 ton v letu 1958 na 1,040.000 ton v letu 1359.
6. Povečanje aktiv iz neblagovnega prometa bo znašalo v letu 1959 približno 2,5 milijarde. To poveča- nje bo tudi posledica povečanja skupnih neblagovnih dohodkov od 39 milijard v letu 1958 na 43 milijard dinarjev v letu 1959 in skupnih neblagovnih izdatkov od 15,2 milijard na 16,7 milijard dinarjev. Povečanje neblagovnih dohodkov pričakujemo od povečanja zmogljivosti trgovske mornarice in od železniškega prevoza, kakor tudi od nadaljnjega pospeševanja tu- jega turističnega prometa, trgovskih storitev in dr.
7. Kot rezultat gornjih gibanj v gospodarskih odnošajih s tujino je treba torej doseči še za pri- bližno 12,5% več lastnih deviznih dohodkov od izvoza blaga in od neblagovnega prometa, pri tem pa se skupni devizni izdatki — vštevši povečana odplačila obveznosti in nerazporejena sredstva — ne smejo povečati več kot za 6,2%.
S tem je treba zagotoviti, da se zmanjša tekoči primanjkljaj v plačilni bilanci približno za 17%.
8. Da bi mogli uresničiti planirane proporce v plačilni bilanci, je treba opozoriti zlasti na to, da je potrebna večja kontrola uvoza in večje spodbujanje izvoza, predvsem izvoza Industrijskih izdelkov, z u- streznim urejanjem zunanje trgovine in z drugimi ukrepi gospodarske politike.
9. Poznejše potrebe in zahteve po tujih plačilnih sredstvih — ki bi presegle planirana in nerazpo- rejena sredstva — je treba dovoljevaitd, če bodo do- seženi prihranki na posameznih plačilnih postavkah ali če bodo zagotovljena dodatna tuja plačilna sredstva.
VIII. poglavje TRG IN CENE
1. Pričakovani razvoj proizvodnje in potrošnje v letu 1959 daje podlago za popolnejšo vskladitev odnosov na trgu. Za stabilnost trga je posebnega pomena, zagotoviti planirani obseg in sitrukturo proizvodnje, uvoza in izvoza, kar bo omogočilo ustva- ritev razpoložljivih b^govnih skladov, ki bodo ustre- zali pričakovanemu razvoju posameznih oblik po- trošnje. Za stabilizacijo trga je treba poskrbeti tudi, da se dopolnjujejo zaloge v skladu z razvojem proizvodnje in potrošnje.
Za stabilizacijo trga in cen je posebno važno, da se obvaruje planirana raven investicijske in pro- računske potrošnje ter čimbolj uravna naraščanje osebnih dohodkov prebivalstva z naraščanjem pro- duktivnosti dela.
2. Poleg tega, da je treba uravnavati materialna razmerja na trgu kot glavni faktor pri oblikovanju cen, je treba z ustreznimi ukrepi in s kontrolo cen pravočasno intervenirati, da se odpravijo /tisti čini- telji v blagovnem prometu, ki utegnejo povzročati neupravičeno naraščanje cen.
3. Čedalje večji obseg in raznovrstnost blagov- nega prometa, ki sta usoeh stalnega naraščanja pro- izvodnje in potrošnje, terjata ukrepe za razvoj in izpopolnitev sistema in organizacije blagovne izme- njave, zlasti pa prometa s kmetijskimi pridelki.
Občinski in okrajni ljudski odbori morajo še naprej izvajati ukrepe za boljšo preskrbo mest in potroš- niških središč. Posebnega pomena so istočasne večje
Stran 1184. — Številko 50. Sreda, 17. decembra 1958.
naložbe v modernizacijo In razširitev zmogljivoeii gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s preskrbo.
IX. poglavje
KADRI, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA
1. Da se zagotovi povečanje proizvodnje in pro- duktivnosti dela, je treba v letu 1959 nadaljevati z izvajanjem ukrepov, s katerimi se sistematično zboljšuje struktura sedanjih kadrov, kar se tiče nji- , hove strokovnosti. V ta namen je treba še naprej dpjati več sredstev za redno šolanje mladine, prav tako pa omogočati tudi stnoikovno in dopolnilno izo- braževanje aktivnega prebivalstva.
Pri delu za višjo strokovnost obstoječih kadrov gre posebno mesto gospodarskim organizacijam in nji- hovim združenjem v občinah in okrajih; njihova dejavnost mora biti v prihodnje mnogo bolj urav- nana v tej smeri.
Dosedanja sredstva, vložena za razširitev materi- alne osnove šolstva, zaostajajo za sredstvi, s katerimi računa družbeni plan gospodarskega razvoja Jugo- slavije od leta 1957 do 1961, in za številom novih učencev. V letu 1959 bo treba povečati gradnjo šol- skega prostora, zlasti za osemletne osnovne šole v večjih mestih In industrijskih središčih, prav tako pa tudi drugod, kjer je omrežje teh šol nezadostno.
Nadaljnje vlaganje sredstev iz skladov za kadre v letu 1959 naj pripomore k razširitvi in zboljšanju materialne osnove strokovnega šolstva. Za čim u- spešnejše uresničevanje programa za razvoj stro- kovnih šol in njegove prilagoditve sodobnemu go- spodarstvu bo potrebno enotno dletovanje ekladoV za kadre vseh političnih teritorialnih enot, da bi bila razpoložljiva sredstva teh skladov čimbolj popolno in smotrno izkoriščena.
2. V letu 1959 pričakujemo da se bo število zapo- slenih povečalo za približno 125.000 ljudi. S takim povečanjem zaposlenosti v nekmetijskih dejavnostih bo omogočena zaposlitev vsega prirastka aktivnega prebivalstva kakor tudi prehod dela aktivnega prebi- valstva iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti.
Glede na dosedanje hitro naraščanje zaposlenosti v negospodarskih dejavnostih je treba v letu 1959 ukreniti potrebno, da se prepreči taka tendenca in razvoj zaposlenosti v teh dejavnostih prilagodi de- janskim potrebam in možnostim, ki jih ustvarjajo novi šolani kadri.
3. Nadaljnje povečanje produktivnosti dela je eden glavnih smotrov gospodarske politike v letu 1959.
Merjeno z družbenim proizvodom na enega zaposle- nega pričakujemo, da se bo v letu 1959 produktiv- nost dela v družbenem sektorju gospodarstva dvig- nila približno za б^о, v industriji in rudarstvu pa za približno 6,5%. S tem bi bila povprečna produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva v letu 1959 za 21% večja kot v letu 1956, v primerjavi z 28,7%, kolikor naj bi se po družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961 dvignila do leta 1961.
Zvezni izvršni svet naj poskrbi za spremljanje in analizo učinka ustanov, instrumentov in drugih elementov našega gospodarskega sistema, in ukrene, . kar je treba, da se sistem izpopolni, tako da bo spodbujal k hitrejšemu dviganju produktivnosti dela.
Gospodarske organizacije morajo dvigati pro- duktivnost dela z izpopolnjevanjem sistema nagra- jevanja, zboljšanjem organizacije dela in proizvodnje, zboljšanjem delovnih in življenjskih razmer zapo- slenih ter z večjo delovno disciplino. V svojih načrtih naj gospodarske organizacije čim bolj smotrno urav- najo razmerje med večjo zaposlenostjo in večjo pro-
duktivnostjo dela. Sredstva svojih skladov, ki so namenjena za investicije, naj uporabijo predvsem za take naložbe, ki omogočajo racionalizacijo pro- izvodnega procesa in večjo produktivnost dela.
TRETJI DEL
RAZVOJ GOSPODARSKIH PODROČIJ X. poglavje
INDUSTRIJA
1. Računamo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1959 povečal približno za ll0/o v primerjavi z letom 1958, S tem povečanjem in s povečanjem v letih 1957 in 1958 bo doseženih 63%
povečanja proizvodnje, ki ga predvidevamo po druž- benem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961.
Po posameznih industrijskih panogah lahko pri- čakujemo tole gibanje fizičnega obsega proizvodnje:
Panoge 1959
1958 1959 19S7 J85?
1956 161 115 172 Proizvodnja električne energije 111 130 Pridobivanje in predelava premoga 108 111 Pridobivanje in predelava nafte 118 134
Cma metalurgija Barvasta metalurgija
Proizvodnja in predelava nekovih Kovinsika industrija
Ladjedelnice Elektroindustrija Kemična industrija
Induistrija gradbenega materiala Lesna Industrij a
Papirna industrija 104 108 122 Tekstilna industrija 111 126 144 Usnjarska industrija 108 120 137 Induistaija gume
Živilska industrija Grafična industrija
Tobačna industrija 69 100 85 Skupaj 111 123 144 2. Pričakovano povečanje industrijske proizvod- nje v letu 1959 temelji:
—• na rekonstrukcijah v posameznih industrijskih dejavnostih, zlasti v živilski, kemični in kovinski industriji; na pričakovanem aktiviranju pomembnih novih zmogljivosti v metalurgiji, proizvodnji nekovin In kemični industriji; na nadaljnjem izkoriščanju rezerv v obstoječih industrijskih zmogljivostih in na ustrezni razširitvi energetske baze;
— na nadaljnjem vključevanju, prostih zmoglji- vosti vojaške industrije za civilno proizvodnjo, tako s samostojno proizvodnjo končnih izdelkov, kakor tudi v sodelovanju z drugimi industrijskimi podjetji;
— na zagotovitvi normalne preskrbe z osnov- nimi surovinami In reprodukcijskim materialom;
1Г4 124 155 106 112 124 109 114 136 111 126 152 110 120 145 118, 144 194 118 146 172 115 125 143 109 117 135
108 112 140 123 127 165 106 122 144
Sreda, 17. decembra 1958. URADNI LIST FLRJ Številka 50. — Stran 1185.
— na ustreznih ukrepih za bolj smotrno izko- riščanje posameznih vrst energije in reprodukcij- skega materiala, da bi bila industrija preskrbljena s tistim, kar potrebuje;
— na nadaljnji nadomestitvi pomembnejših uvo- znih surovin in reprodukcijskega materiala (kot so premog za pridobivanje koksa in antracit, deli stro- jev in naprav, proizvodi kemične in medicinske indu- strije in dr) z domačimi sirovinami in materialom;
— na povečanju produktivnosti dela s popolnejšo organizacijo proizvodnje, kooperacijo in delitvijo dela ter z boljšim Izkoriščanjem rezerv v kapacitetah;
— na usmerjanju osebnih dohodkov delavcev v razmerja, ki bodo spodbujala k produktivnosti dela in zagotavljala gospodarskim organizacijam sta- bilno delovno silo.
3. Pričakujemo naslednji razvoj industrijske pro- izvodnje po ekonomsko-tehnoloških grupacijah:
1959
185« 1959 Doseženo v letu 1967 1959 v primerjavi
s pričakovanim razvojem v letu
1961 v o/,, Energetika 110 Ш 52 Reprodukcij skl
material 100 122 57 Gradbeni material 110 115 50 Oprema 113 128 76 Osebna potrošnja 114 126 76 Skupaj 111 123 63
•V okviru takega naraščanja proizvodnje priča- kujemo naslednjo proizvodnjo nekaterih najvažnej- ših proizvodov:
Merska
enota Proizvedeno 1956
Pričakovana proizvocLnja
1959
Indeks 1959 1956
Doseženo v pri- merjavi s priča- kovanim poveča-
njem do 1961 v o/ft
Energetska proizvodnja
Blektroenergija 000 MWh Premog 000 t Surova nafta 000 t Predelava nafte 000 t Glavne kovine
Jeklo 000 t Baker (blister) t Alummij t Izdelki, namenjeni predvsem za kmetijstvo
Umetna gnojila 000 t Traktorji kosov Kmetijski stroji t tzdelki, namenjeni predvsem za promet
Morske ladje BRT VeLiki in mali tovorni avtomobili kosov
Tirna vozila ч t
Izdelki, namenjeni predvsem za gradnje Cement
Opeka
Lesene umetne plošče Vezane plošče
Gradbeni stroji in naprave Betonsko železio
Izdelki, namenjeni predvsem za osebno potrošnjo
Radijski sprejemniki
Bombažne, volnene in svilene tkanine Obutev*)
Sladkor Tobačni izdelki
000 t mil. kosov
ms t t t
_ kosov 000 m2
000 parov t mil. kosov
5.048 17.101 294 890 20.384 887 Д4.0е2 2.961 187 14.722 34.500 2.765 12.560 1.555 14.500 813 24.S88 5.121 87.140 125.44)9 222.988 22.814 148.748 17.220
8.120 20.270 1.170 570 1.233 34.000 24.000 б.еоо 312 28.000 157.000 4.200 46.160 2.115 1.156 25.000 38.000 12.600 130.000 276.000 288.580 30.610 270.000 19.200
161 119 194 131 130 116 164 167 223 190 455 152
142 136 172 154 246 149
220 120 134 182 111
72 39 50 61 71 43 46 102 22 56 158 44 98 44 21 79 37 93 86 62 93 67 41 4. Da se proizvodnje energije in reprodukcijskega
materiala spravi v sklad s hitrejšo industijsko pro- izvodnjo, kot jo predvideva družbeni plan gospodar- skega razvoja Jugoslavije v letih 1957 do 1961, po- sebno s povečanjem končnih izdelkov (oprema, osebna potrošnja), je treba doseči naslednje povečanje razpo- ložljivih količin hidroenergije in surovin iz domače proizvodnje:
•) Z obrtno proizvodnjo.
— v milijardah dinarjev
— cene iz leta 1956 1958 1957 1958 ^959
19M 1959 1956
Doseženo v le- tu 1959 v pri- merjavi s pri- čakovanim povečanjem do 1961 v '/•
Hidroenergija 17 25 28 110 165 66 Surovine;
iz rudarstva 57 70 77 111 135 53 iz kmetijstva 84 99 121 123 144 70 iz gozdarstva 46 40 52 106 113 100 Skupaj 204 243 Ш 115 136 65
Stran 1186. — številka 50. URADNI LIST FLRJ Sreda, 17. decembra 195S.
Izkoriščanje surovinske baze narašča torej v celoti v skladu z druzlbenim planom gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957 do 1961.
5. Zaradi večje porabe električne energije, koit jo predvideva družbeni- plan gospodarskega razvoja Jugoslavije v letih 1957 do 1961, zlasti pa zaradi večje široke potrošnje te energije, in pa zaradi zaka- snitve nekaterih energetskih objektov, ki niso začeli pravočasno obratovati, bodo morda tu in tam težave v preskrbi z električno energijo. Zato je treba z moč- nejšim diferenoiranjem posameznih postav^ v tarif- nem sistemu, kar je odvisno od razpoložljive elek- trične energije, vplivati na smotrnejšo porabo in jo usmerjati pri posameznih kategorijah v okviru planskih razmerij. Poleg tega morajo vplivati na smotrnejšo uporabo in varčevanje z energijo tudi ustrezne rekonstrukcije energetskih naprav.
Enakomernejšo proizvodnjo premoga je treba doseči s stimulativnim sistemom cen in diferencirano prevozno tarifo, ki naj bo odvisna od sezone prevoza.
6. Izvoz industrijskih izdelkov narašča v skladu s postavkami družbenega pjana gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961 hitreje kot pro- izvodnja. V primerjavi s prejšnjim letom pričaku- jemo približno za 160/o večji izvoz. Največji porast pričakujemo pri aluminijevih valjarniških izdelkih, pri strojni opremi, ladjah in živilski industriji.
Ce upoštevamo povečano nadomestitev uvoznih surovin, kontrolo uvoza, varčevanje pri uvoznem ma- terialu, boljše izkoriščanje domačih surovin ter rela- tivno visoke zaloge nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, ki so bile ustvarjene v prejšnjih letih, pričakujemo, da se ob povečal uvoz reprodukcijskega materiala za industrijo le za približno 70/o v primer- javi s prejšnjim letom, upoštevajoč pri tem povečanje industrijske proizvodnje za ll0/o
7. V letu 1959 je treba nadaljevati z intezivnimi naložbami v enengetiko, v kapacitete za Izdelovanje umetnih gnojil, v barvasto metalurgijo, v skladkome tovarne in drugo živilsko Industrijo, v industrijo grad- benega materiala in v lesno industrijo, ter v nadaljnjo rekonstrukcijo predelovalne industrije. Pri tem je treba zaieti z razpoložljivimi investicijskimi sredstvi zlasti rekonstrukcije, ki jim je namen prihranek pri ener- giji. nadomestitev uvoznega reprodukcijskega mate- riala, posebno uvozpih delov za sestavljanje, ter rekonstrukcije obratov usnjarske in čevljarske indu- strije, kemične in farmacevtske industrije ter druge industrije potrošnoga blaga.
Poleg tega je treba za hitrejši razvoj kapacitet, s katerimi računa družbeni plan gospodarskega raz- voja Jugoslavije v letih 1957 do 1961, nadaljevati z združevanjem gospodarskih organizacij in njihovih skladov, predvsem za povečanje pridobivanja surovin in reprodukcijskega materiala sploh.
XI. poglavje GRADBENIŠTVO
1. V skladu z obsegom in strukturo investicij v letu 1959 računamo z naslednjo vrednostjo proizvodnje v gradbeništvu:
— v milijardah dinarjev
— v tekočih cenah Indeks IS«« 1959 1950_
195«
Skupaj1)
Gospodarski objekti Negospodarski objekti
332,0 204,8 127,2
333,5 100,5 198,0 96,7 135,5 106,5
Do konca leta 1959 bo izvršenih skupaj z dose- danjo gradbeno proizvodnjo v letih 1957 in 1958 po obsegu približno 580/o vseh gradbenih del, planiranih za dobo od 1957 do 1961.
2. Za izpolnitev planiranega obsega gradbenih del računa plan v letu 1959 na področju gradbeništva s skupnimi investicijami v znesku 13,0 milijard di- narjev. Od teh sredstev bo uporabljenih približno 11,5 milijard dinarjev za nakup gradbene mehani- zacije in transportmh sredstev.
S predvidenimi investicijami v letu 1959 in že vlo- ženimi sredstvi v letih 1957 in 1958 bo doseženih pri^
bližno 58% vseh investicij na področju gradbeništva, ki so planirane za dobo od 1957 do 1961.
Vzporedno naraščanje obsega gradbenih del in in- vesticij kaže na relativno zaostajanje gradtoene meha- nizacije, kar narekuje, da jo z boljšo organizacijo dela čimbolje izkoriščamo.
Razvoj kapacitet za končna gradbena obrtna dela zaostaja za povečanim obsegom del, kar zadržuje in podražuje gradnjo objektov družbenega standarda.
Zato morajo ljudski ^dbori, gradbene in gradbene obrtne gospodarske organizacije ter zadevne ustanove posvetiti posebno pozornost kar najhitrejšemu razvoju teh kapacitet.
3. S predvidenim povečanjem mehanizacije in zboljšanjem organizacije izvajanja del pričakujemo nadaljnje dviganje produktivnosti dela .in domne- vamo, da se število delavcev v primerjavi s številom zaposieniiih v leto 1958 ne bo povečalo.
4. V splošnem naraščanju industrijske proizvodnje računa plan, da bo primerno poskrbljeno za gradbene in druge materiale za graditev. Poleg večje proiz- vodnje teh materialov po obsegu je potrebna hkrati tuidi hitrejša razširiitev njihove izbire; posebno je potrebna širša izbira votlih glinastih izdelkov s tanko steno in drugih lahkih materialov in prefabriciranih elementov, poleg tega pa je nujna uvedba tipizacije in standardizacije izdelkov na podlagi modula za koordinacijo mer v gradbeništvu.
XII. poglavje KMETIJSTVO
1. Pričakuje se, da bo kmetijska proizvodnja po fizičnem obsegu v letu 1959 približno za 39% večja od povprečne proizvodnje v dobi 1951/55, približno za 3% večja od proizvodnje v letu 1957 in približno za 21% večja od ocenjene proizvodinje v letu 1958.
V takih mejah skupne kmetijske proizvodnje računamo v letu 1959 z naslednjim obsegom po posameznih panogah:
1951/55=100 Indeksi 1957=100
Poljedelstvo 152,4 96,2 136,2 Sadjarstvo 97,2 114,9 119.4 Vinogradništvo 123,2 121,2 114,2 Živinoreja 139,8 113,3 104,8 Ribištvo 141,7 113,3 106,3 Domača predelava 98,6 103,4 102,1
Pri nekaterih važnejših kmetijskih pridelkih' računamo v letu 1959 g tole proizvodnjo:
— v tisočih ton 1957 1958 1959 '
') Obsežena le proizvodnja gospodarskih organizacij (pro- jektivno organizacije, gradbena, gradbena obrtna In raocntažna pod etja, podjetja za raziskovalna dela) ter gradbena dela investitorjev v lastni režiji in individualna gradbena dejav-
nost.
Pšenica in rž Koruza Sladkorna pesa Tobak
Krompir Meso Mleko
3.380 5.660 2.030 63,3 3.310 2.309 492
2.700 3.700 1.300 36.0 2.500 2.350 F40
3 200 5,700 2,300 3.150 60 2,7 50 р-б
Sreda, 17. decembra 1958. UR л nm r,TST FI.RJ Številka 50. — Stran 1187.
Glavna proizvodna naloga v letu 1959 je nadalj- 5. Začete intezivne naložbe v kmetijstvo se bodo nji dvig proizvodnje najvažnejših panog kmetijstva— nadaljevale tudi v letu 1959. Skupne naložbe v kme- poljedelstva in živinoreje. V poljedelstvu je glavno tijstvo iz družbenih sredstev bodo v letu 1959 zna- povečanje pridelka pšenice in koruze, poleg pa in- šale 83.000 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje dustrijskih kultur in zelenjave V živinoreji je prva na- približno za 15% v premerjavi s predvidenimi na- loga povečanje proizvodnje mesa in mleka. V skladu ložbami v letu 1958. S predvidenimi investicijami s predvidenimi naložbami in ukrepi Je treba v ustre- v letu 1959 bodo znašale skupne naložbe v dobi od znem razmerju povečati proizvodnjo tudi v drugih leta 1957 do 1959 približno 60%. naložb, s katerimi kmetijskih panogah. računamo v dobi 1957 do 1961. V mejah take dina- S tem, da se uresniči predvidena struktura kme- mike naj bi se pomembno povečale naložbe v me- tijske proizvodnje, je treba zadostiti potrebam pre- hanizacijo kmetijstva. Hitro naraščanje v primerjavi hrane prebivalstva ter potrebam industrije in zuna- z letom 1958 kažejo tudi naložbe v živinorejo in njetrgovinske izmenjave. dolgoletne nasade. Z namembnimi investicijami se . „ , bodo v letu 1959 pomembno povečale tudi naložbe l. Ce upoštevamo omenjeni obseg proizvodnje m v hidromelioracije, ocenjene prenesene zaloge kmetijskih pridelkov, iahko
pričakujemo, da se bo v letu 1959 skupni izvoz kme- Da l3' se mogle izpolniti naloge, ki čakajo kmetij- tijskih pridelkov v primerjavi z letom 1958 povečal sko proizvodnjo, bodo sredstva1, namenjena za inve- približno za 6,5%. Potrebno pa je, da tudi proizva- st:clje v kmetijstvu v letu 1959, uporabljena za nabavo jalne in trgovske organizacije popolneje izkoriščajo opreme, za melioracijska dela, za nabavo živine in možnosti za razširitev izbire in zboljšanje kvalitete živinorejskih objektov, za predelovalne in raznovrstnih izvoznih kmetijskih pridelkov in njiho- skladiščne objekte, za vzgojo nasadov in zboljšanje vih izdelkov (n. pr. pri zgodnji zelenjavi, sadju, perut- Bojitve sliv ter v druge namene. Pri tem je treba mi- ninr.rskiih proizvodih in dr.). ,s^' na kompleksno izgradnjo kmetijskih posestev
in zadrug.
Uvoz reprodukcijskega materiala in visoko pro- ^ 1
duktivne živine bo znašal v letu 1959 po računih pri- ... ^R^uvno visoka sredstva, ki jih vlagamo v kme- biižno 14.800 milijonov deviznih dinarjev oziroma ti]stvo. terjajo njihovo učinkovito in smotrno uporabo, približno za 41% več, kot bo znašala ocenjena reali- Pa bi, tov Је potrebno, da opravijo kmetijska zacija v letu 1958. Uvoz kmetijskih strojev pa se bo l" zaidruzne organizacije ter pristojni organi pravo- zmanjšal od 6,8 milijard v letu 1958 na približno 4,1 f.as"0 vs,e PnPra,ve ln da usmerjajo svoje naložbe v milijarde deviznih dinarjev v letu 1959, ker se bo tiste namene, ki bedo dali na določenem območju hkrati precej povečal uvoz delov za domačo proiz- naJvecii učinek v proizvodnji.
vodnjo traktorjev in drugih strojev. V mejah predvidenih skupnih investicij bo upo- 3. Da bi mogle doseči navedeni obseg proizvodnje, rabljenih iz splošnega investicijskega sklada za in- bedo dobile kmetijske organizacije v letu 1959 poleg vesticije na področju kmetijstva 50,8 milijard dinar- drugih strojev približno 6.600 traktorjev (z ustreznim ^ (v P^merjavi s 44 milijardami dinarjev, kolikor številom priključnih strojev) in približno 1.500 kombaj- ^0'^0 P0 računu h znašale investicije v letu 1958).
nov. Tako bo moglo kmetijstvo v letu 1959 uporabljati Naložbe v kmetijstvo iz republiških in lokalnih približno 31.000 traktorjev. Domača proizvodnja dru- investicijskih skladov ter iz republiških in lokalnih gih kmetijskih strojev (poljedelskih, živinorejskih, vi- kmetijskih skladov in pa iz sredstev kmetijskih oc- nogradniških, za varstvo rastlin itd.) se bo povečala v ganteacij se morajo povečati od približno 28 milijard letu 1959 približno na 28.000 ton (v primerjavi s pri- dinarjev v letu 1958 na približno 32,2 milijarde di- čakovanimi približno 22.000 tonami v letu 1958). narjev v letu 1959.
Prirah-. j • Za na področju vodnega gospodarstva le
bližno 1,200.000 ton v letu 1958-na 1,500.000 ton v Mu ^tovljenih v letu 1959 v zveznem proračunu 2.700
lo val np3 po vrlini šoTeča* ^ Vč* ^ tfSene,
s približno 120 kg v letu3 1958). S Pllmer.lavl m ves h c! je v vodno gospodarstvo približno 5 milijard Razpoložljive količine sredstev za varstvo rast- 6. Da dosežemo predvideno proizvodnjo, bo po- lin bodo znašale 31.000 ton, v primerjavi z 28.000 trebna mobilizacija vseh družbenih in političnih či- tonami, kolikor se ceni, da bodo znašale v letu 1958. niteljev za reševanje konkretnih nalog v kmetijstvu, Regresi v letu 1959 bodo znašali približno 30 000 Posebno pa mobilizacija sil in rezerv kmetijskih za- milijonov dinarjev (v primerjavi s približno 25.000 družnih organizacij in kmetijskih posestev. V ta na- milijonov dinarjev, kolikor se ceni, da bodo znašale men je zlasti potrebno, da kmetijska posestva, sploš-
v letu 1958). ne kmetijske zadruge in njihove poslovne zveze ter
. . druge kmetijske organizacije v svojih akcijskih pro- /,a pridelovanje v letu 1959 so zagotovljene iz gramih podrobno razčlenijo naloge načrta kmetijske Pridelka zadostne količine kvalitetnega in proizvodnje in da pravočasno izvedejo organizacijske hibiidnega semena. Da bi se zboljšale pasme živine in in druge priprave za njihovo izvršitev,
neposredno povečala živinorejska proizvodnja, raču- „ ....
namo z nadaljnjim uvozom visokoproduktivne živine. uresničenje plana je treba doseči kar najbolj Glade na posledice suše, ki je v letu 1958 precej pri- široko kooperacijo zadrug z individualnimi proizva- z a del a nekatere širše predele, bo za povečanje živi- jalci v vseh Рап0§аћ proizvodnje in v raznih oblikah rorejske proizvodnje v letu 1959 velikega pomena, ter občutno povečati proizvodnjo, zlasti poljedelsko da se organizira smotrna poraba razpoložljive krme živinorejsko proizvodnjo na velikih kmetijskih go- oziroma njena razporeditev po okoliših in da se na- spodarstvih. Za kooperacijo je treba izkoristiti sedanje daljuje z dosedanjimi ukrepi za omilitev posledic možnosti ne samo pri kmetijskih zadrugah, temveč suše. tudih pri kmetijskih posestvih.
Y letu 1959 bo porabljenih iz kmetijskih skla- dov približno 6.000 milijonov dinarjev, t.j. približno enak znesek, ki bo po cenitvah porabljen v letu 1958.
Sredstva iz teh skladov se bodo še naprej uporab- ljala ргегЗузет za zboljšanje dela kmetijskih služb, za organiziranje raznih akcij in ukrepov, za vzgojo in izpopolnitev kadrov, za gradnjo objektov za kme- tijske službe itd.
Na podlaigi že, doslej dosežene materialno-orga- nizacijske in kadrovske usposobitve kmetijskih orga- nizacij pričakujemo, da se bosta v letu 1959 precej zboljšala način in stopnja uporabe družbenih proizva- jalnih sredstev; v ta namen morajo te organizacije storiti tudi primerne ukrepe.
7. Pričakovano povečanje naložb v osnovne in obratne sklade bo omogočilo nadaljnji razvoj kme-
Stran 1188. — Številk® 50. URADNI LIST FLRJ tljskih zadrug in drugih kmetijskltt organizacij ter
njihovo usposobitev za širžo gospodarsko ektivnost y tem smislu bodo koristne tudi doslej pridobljene izki»?nje teh crfe^nisacij glede modernizacij« proiz- vodnje, gjlede sodelovanja z individualnimi proizva-.
jalci, izkušnje v izkoriščanju razpoložljivih sredstev^
v organizaciji prometa itd. Povečana razpoložljiva proizvajalna sredstva ter dosežene Izkušnje ustvarjajo .tudi možnosti za čedalje širšo moderno agrotehniko na vedno večjih površinah iin za Ustvaritev trajnejših razmerij v kooperaciji zadrug z Individualnimi kme- tijskimi proizvajalci.
XIII. poglavje GOZDARSTVO
1. Da se zagotovi izvedba gozdnokulturnih del to Investicij v gozdarstvu, c katerima računa družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta lfr57 do 1961, bodo v letu 1959 vzporedno z ustreznimi organizacijskimi tehničnimi in strokovnimi ukrepi zagotovljena tudi precejšnja sredstva gozdnim go- spodarstvom, ljudskim republikam In ljudskim od- borom za redno vzdrževanje gozdov ter gozdnim sMadom.
Na sektorju vzgoje gozdov bodo v letu 1959 veljala posebna prizadevanja:
(1) povečanju površin, ki bodo pogozdene pred- vsem s topolo, ter razžiritvi in zboljšanju del za me- lioracijo grmdšč in degradiranih gozdov;
(2) širšim In sistematičnim ukrepom sodobnega negovanja gozdov, zlasti v smeri zboljšanja gozdov, zaraščenih z listavci, z zasajanjem Iglavcev ter s po- speševanjem varstva in čuvanja gozdov;
(3) nadaljnjim delom za ugotovitev stanja gozdnega sklada (ureditvi in invenituri gozdov) in raziskovanju gozdnega prirastka.
2. Z večjimi naložbami v gozdarstvo bo poskrb- ljeno v letu 1959 za nadaljnjo tehnično opremo gozdne proizvodnje, posebno pa za hitrejšo gradnjo gozdnih komunikacij. Z dopolnilnimi sredstvi iz sploš- nega investicijskega sklada in iz republiških gozdnih skladov je treba zagotoviti predvsem gradnjo stalnih komunikacij, ki bodo omogočile dostop v nedostopne in premalo dostopne gozdove, v katerih so večje re- zerve lesa, zrelega za posek, medtem ko lahko gradijo notranje mehke gozdne poti in druge lahke komuni- kacije, ki so namenjene predvsem sodobni gojitvi gozdov, gozdna gospodarstva na stroške rednega vzdrževanja gozdov.
Pri gradnji gozdnih komunikacij, kd se bodo trajno rabile tudi za javni promet, je treba za grad- bene stroške uporabiti poleg gozdarstvu dodeljenih sredstev tudi sredstva cestnih skladov in neposredno prizadetih organizacij in zavodov ter dopolnilna sredstva iz proračunov ljudskih republik in okrajev.
3 Za čimbolj smotrno in ekonomično gospodar- jenje v gozdarstvu morajo gozdna gospodarstva v letu 1959 razvijati čim širšo aktivnost, kar zadeva izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov, po- stransko izkoriščanje gozdov z gojitvenimi sečnjami,
začasno kmetijsko uporabo zemljišč, drobno režijsko izkoriščanje gozdov itd.
4. Tudi v letu 1959 je treba razvijati kooperativna razmerja med zasebnimi lastni Id gozdov in zadruž- nimi organizacijami. V ta namen bo treba uporabiti sredstva gozdnih skladov, ki se natečejo v sklade Iz prispevkov, ki jih plačujejo iz dohodkov zasebni lastniki za sekanje gozdov. Ta sredstva se lahko uporabljajo tudi za financiranje javne gozdarske službe, ki jo opravljajo ljudski odbori in gozdna gospodarstva v imenu ljudskih odborov.
6. Skupni predvideni posek v gozdovih bo znašal v letu 1959 približno 17,4 milijonov m3 lesne gmote v primerjavi g 17,2 milijoni m8, kolikor je povprečno znašal v letih 1957/58. Pri tem se bo posek iglavcev, ki je znašal v letih 1957/58 povprečno približno 4,4 milijone m8, zmanjšal približno za 100.000 m3. V družbenih gozdovih računamo s posekom pri- bližno 12,5 milijonov m8 lesne gmote, kar je približ- no 400.000 m8 več, kot je znašal povprečni posek v letih 1957/58. Tako povečanje poseka je v glavnem posledica nadaljnje razširitve eksploataciie po druž- benih organizacijah, kd se bo povečala od povprečnih 9,6 milijonov m8 v letih 1957/58 na približno 9,9 mili- jonov m8, ali za 30/o, v letu 1959.
6. Zaradi naraščajočega sekanja v družbenih gozdovih računamo s povečanjem proizvodnje lesa za industrijsko predelavo od 5,2 milionov m3, kolikor je povprečno znašala v letih 1957/58, na približno B,7 milijonov m8, ali za 10%, v letu 1959.
Zboljšanje strukture proizvodnje oziroma porabe Industrijskega lesa, ki smo ga dosegli v prejšnjih letih, se mora nadaljevati tudi v letu 1959, tako da ostane poraba okroglega lesa iglavcev za žaganje približno enaka porabi v prejšnjih dveh letih, medtem ko naj se poraba okroglega lesa listavcev za žaganje, furnir in luščenje poveča od 1,5 milijona m3, kolikor je povprečno znašala v letih 1957/58, na približno 1,8 milijon m3 v letu 1959.
Pri lesu za kemično predelavo pričakujemo v letu 1959 proizvodnjo približno 1,8 milijon m3. S tem naj bi bila presežena raven iz leta 1957 približno za 7o/o, raven iz leta 1958 pa za 350/o.
Poraba tehničnega lesa v družbenem gospodar- skem sektorju, ki bo znašala približno 1,2 milijonov m3, in proizvod j a drv pri lesnoindustrijskih kombi- natih in gozdnih gospodarstvih, ki bo znašla pri- bližno 2,3 milijona m3 — staneta v letu 1959 na ravni prejšnjih dveh let.
7. Da se zagotovi predvideni obseg gozdne sečnje in gozdne proizvodnje, morajo ljudske republike tudi v letu 1959 porazdeliti sečnjo v družbenih gozdovih in ukreniti, kar je treba za praVilno izkoriščanje gozdov individualnih lastnikov in za razvoj prostega prometa z industrijskim tehničnim lesom.
8. Da se doseže pravilna porazdelitev sečnje, prepreči čezmerno izkoriščanje posek, še naprej zboljša služba za varstvo in ohranitev gozdov in omejijo brezpravne sečnje v gozdovih — bo treba tudi v letu 1959 nadaljevati s krepitvijo upravnih in inšpek- cijskih organov ljudskih republik in okrajev ter logarske službe gozdnih gospodarstev in občinskih ljudskih odborov.
