Pomen in opredelitev pojma blaginje in bogastva

Na začetku je treba opredeliti povezane pojme blaginja, bogastvo in obilje ter med njimi razlikovati.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zelo skop opis besede blaginja (SSKJ 1995, 49):

blagínja -e ž (í) obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji;

ekonomska, obča blaginja.

Enako skromen opis imamo tudi za besedo bogastvo (prav tam, 51):

bogástvo -a s (a) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu;

neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli.

Že samo s primerjavo opisov obeh besed vidimo, da sta oba pojma zelo sorodna. Kajti obilje materialnih dobrin in velike materialne dobrine kažejo na povezanost. Zato poglejmo, kaj o obilju govori SSKJ (1995, 700):

obílje -a s (i) 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: s pridnostjo je prišel do sreče in obilja; obilje in udobje sodobnega življenja / ekspr. hotel je zbežati iz sitega obilja in morečega dolgočasja 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: med raki je obilje oblik in vrst; podnebje z obiljem dežja // v prislovni rabi, v zvezi v obilju izraža veliko količino, množino: imeti vsega v obilju; stara hruška vsako leto v obilju rodi / mož je v obilju razkazoval svojo moč.

Iz primerjave vseh treh besed (blaginja, bogastvo, obilje) vidimo, da so po SSKJ-ju v resnici soznačnice in predstavljajo samo materialni količinski vidik. V slovenskem jeziku se namesto pojma blaginja uporabljajo tudi pojmi, kot so blagostanje, blagor, prosperiteta, življenjski standard, sreča, zadovoljstvo in obilje. Ker si s SSKJ nismo ustrezno pojasnili razlike med blaginjo, bogastvom in obiljem, smo poizkusili etimološko preveriti te tri pojme. Doslej najenostavnejšo razlago glede na etimologijo besede smo našli pri Gombaču.

Gombač (2011, 6) je podal zelo zanimivo opredelitev blaginje glede na izvor in čas: »Blaginja je pogosto uporabljena beseda v politiki. Gre za starejši slovanski izraz za pojem obilja materialnih dobrin, bogastva, blagostanja, premožnosti (blago kot bogastvo, zaklad, v Istri kot živina, iz predindustrijske dobe kot redka in dragocena dobrina tekstil).«

Menimo, da je za blaginjo značilno obdobje gospodarske rasti nekega geografskega območja (države, pokrajine, občine, mesta, vasi), kjer je kakovost življenja dobra. Splošno znano je, da je blaginja v neki državi sveta posledica nizke stopnje brezposelnosti, cvetočega gospodarstva, politične stabilnosti, kakovostnega zdravstvenega in izobraževalnega sistema ter optimistične splošne subjektivne ocene ljudi za stanje v družbi.

Blaginja predstavlja stanje uspešnosti, razcveta, napredka, dobre usode in uspešnega družbenega statusa ljudi v družbi (Wikipedia b. l.g). Blaginjo pogosto ljudje vidijo kot bogastvo naroda in ga merijo kot bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP⁶), bruto nacionalni dohodek⁷ (v nadaljevanju BND), dohodek na prebivalca (materialna blaginja).

Drug vidik blaginje pa je pogled skozi kakovost življenja, srečo, zadovoljstvo ljudi z lastnim življenjem (čustvena blaginja) ter pogled na okolje in državne ter zasebne institucije (subjektivna blaginja).

Beseda blaginja izhaja iz latinske besede »prosperus«, kar pomeni uspešna rast. Prav tako kaže na blagostanje in optimistični čas družbe, ki je v fazi hitre gospodarske rasti. Čas blaginje v družbi je tudi čas optimističnega pogleda na svet in dobrih odnosov med potrošniki in poslovnimi partnerji (Wikipedia b. l.e).

6 »Definicije BDP se razlikujejo glede na metodo njegovega merjenja. Tako je BDP: skupna vrednost proizvedenih dobrin in storitev določenega narodnega gospodarstva brez vrednosti reprodukcijskega materiala ali vsota vseh kategorij končne uporabe produkta (proizvoda) ali vsota dodane vrednosti vseh domačih proizvodnih enot. /…/ Z osebno metodo ugotavljamo BDP tako, da seštejemo dohodke lastnikov primarnih produkcijskih faktorjev (dela in kapitala) ter države. /…/ Metoda uporabe (izdatkov) temelji na ugotavljanju velikosti posameznih kategorij končne uporabe BDP (Y): domače zasebne potrošnje (C), bruto invesicij (BI), državne potrošnje (G) ter razlike med izvozom in uvozom (X – M): Y= C + BI + G + (X – M) /…/ Realna metoda temelji na ugotavljanju bruto vrednosti proizvodnje (BVP) vseh podjetij, od katere odštejemo vmesno porabo (VP): DP = BVP – VP.«

(Žižmond 2003, 70-71)

7 »Bruto nacionalni dohodek (BND) je nacionalni dohodkovni koncept in je izračunan kot BDP, povečan za primarne dohodke, prejete iz tujine (sredstva za zaposlene, subvencije EU in dohodki od lastnine) in zmanjšan za primarne odhodke, plačane v tujino (sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz, plačani EU, in odhodki od lastnine). Sredstva za zaposlene zajemajo plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost. Plače so vsa bruto plačila v denarju ter blago in storitve v naravi, ki jih delodajalci zagotavljajo svojim zaposlenim v zameno za opravljeno delo, v opazovanem obdobju. Plačila v tujino so povezana z nerezidenti, zaposlenimi pri rezidenčnih institucionalnih enotah, prihodki iz tujine pa z rezidenti zaposlenimi pri nerezidenčnih institucionalnih enotah.« (SURS 2007, 229-230)

Poznamo dva pogleda na blaginjo. Materialni pogled govori, da je za neko družbo pomembna samo gospodarska rast (povečanje BDP, BDP na prebivalca⁸, osebnega dohodka). Drugi pa je, da je za družbo najprej pomembna kakovost življenja in zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem, ki ga obkroža.

V nadaljevanju pa bomo raziskali tudi, kako pojmujejo besede blaginja in bogastvo ter njune sopomenke različni avtorji. V zaključku pa bomo podali lastno definicijo blaginje, ki ustreza naši raziskavi.

Marshall uporablja besedo »blaginja« v širokem smislu, kot ga ima v okviru »socialne države«, ne pa v njenem specializiranem pomenu storitev, ki jih izvajajo socialne ustanove.

/…/ Blaginja je zanj nekaj več kot »stanje, ko ti gre ali si dobro«, saj jo opredeljuje kot sklop materialnih sredstev in nematerialnih ciljev; najdemo jo nekje na daljici, ki povezuje skrajni točki bogastva in sreče (Marshall 2012, 149–150).

V angleškem slovarju Merriam Webster (b. l.) je blaginja (prosperity) opredeljena kot stanje, ko je človek uspešen ali uspeva, zlasti kar zadeva dobro finančno stanje in s tem povezan čas uspešnosti in gospodarske blaginje.

Blaginja je na splošno opisana kot stanje zdravja, sreče, stabilne uspešnosti in finančne varnosti (Maridal 2010, 2).

Bogastvo pomeni več svobode, več možnosti in več prostega časa, ki ga je mogoče porabiti za družino, prijatelje in različne dejavnosti. Raziskave tudi kažejo, da ljudje dosegajo najvišje ravni zadovoljstva z življenjem, kadar imajo občutek svobode in nadzora nad lastno usodo (Murray in Hawkins 1994).⁹

Blaginja je enaka zadovoljstvu z življenjem in srečo, ki naj bi bila temeljna pojma dobrega počutja (Gundelach in Kreiner 2004, 363).

Blaginja je ključna skrb posameznikov in držav. V modernih liberalnih demokracijah pa tudi v drugih političnih sistemih je dobro počutje ljudi prikrit filozofski in politični motiv. Z blaginjo vlada pogosto upravičuje svoje ukrepanje (Maridal 2010, 1).

V Deklaraciji o neodvisnosti Združenih držav (1776) (Wikipedia b. l.b) je prizadevanje za srečo, skupaj s pravico do življenja in svobode, navedeno kot glavni cilj.

8 »Razvitost določene države merimo običajno z BDP na prebivalca.« Žižmond (2003, 66)

9 Charles Murray je v delu In Pursuit: Of Happiness and Good Government (Murray in Hawkins 1994) razpravljal o študiji, kjer primerja »ponotranjene ljudi« (ljudje, ki mislijo, da lahko nadzorujejo svojo usodo) s »pozunanjenimi ljudmi« (ljudje, ki mislijo, da njihova življenja nadzorujejo zunanje sile).

Ugotovil je, da so »ponotranjeni ljudje« srečnejši.

Za našo raziskavo pa uporabljamo pojem blaginja, ki je najbližje Marshallovi (2012) definiciji. Posameznikovo in kolektivno blaginjo opredeljujemo kot harmonijo med materialno blaginjo in kakovostjo življenja ter zadovoljstvom z okoljem in institucijami. Bogastvo pa jemljemo kot kopičenje materialnih dobrin.