Za strukturo pete kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz BITI, je značilna: šibka pozitivna povezanost – projekcija z (neokradenost družin ter poročeni). Ostale manifestne spremenljivke BITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.
Vse te strukturno povezane manifestne spremenljivke so preko skupne latentne spremenljivke BITI srednje močno povezane (Canon Cor = 0,7325) s strukturo latentne spremenljivke LJUBITI. Za strukturo pete kanonične rešitve v prostoru manifestnih spremenljivk, ki so povezane v niz LJUBITI, je značilna: srednje močna pozitivna povezanost z (zaupanje v vojsko) in šibka pozitivna povezanost s (prijazno okolje za podjetnike in pomoč tujcem).
Ostale manifestne spremenljivke LJUBITI nimajo pomembnega vpliva na analizo.
11.6.10 Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo
V petem koraku smo s kanoničnimi koeficienti naredili regresijsko enačbo, ki je za vsako državo ustvarila vrednost nove latentne spremenljivke BITI in LJUBITI.
Preglednica 39: Izračun nove vrednosti BITI in LJUBITI za vsako državo
Oznaka Niz spremenljivk BITI Raw
coef. Oznaka Niz spremenljivk LJUBITI Raw coef.
k9B Zadovoljstvo z gospodarstvom -0,40765 k32L Zaupanje v vlado -0,52715 k53B Življenjska doba, vsa leta enaka -0,40716 k39L Zaupanje v sodni sistem -0,30604 k34B Ohranitev okolja -0,23891 k15L Zaupanje v finančne ustanove -0,21026
k28B Učinkovitost vlade -0,21877 k86L Pomoč tujcem -0,10483
k33B Zadovoljstvo z ukrepi vlade, povezanimi z revščino
-0,14168 k42L Zaupanje v poštenost volitev -0,09734 k75B Nenapadeni in neoropani -0,11588 k65L Raven nezaskrbljenih z
zdravjem
-0,06805 k64B Zadovoljstvo z zdravjem -0,09718 k81L Strpnost do priseljencev -0,05341 k7B Zadovoljstvo z življenjskim
standardom
-0,06391 k84L Donacije posameznikov -0,04271 k8B Dober čas za iskanje službe -0,05209 k19L Prijazno okolje za podjetnike -0,03931
k66B Dobro spočiti -0,05161 k83L Zaupanje v druge -0,02566
k78B Varen sprehod ponoči -0,05120 k89L Versko neudejstvovanje -0,00430 k76B Neokradene družine -0,05062 k41L Zaskrbljenost ljudi 0,05380 k80B Zadovoljstvo s svobodno izbiro
(%)
-0,04882 k82L Strpnost do etničnih manjšin 0,07175 k79B Civilna svoboda in svobodna
izbira (stopnja)
-0,04777 k38L Zaupanje v vojsko 0,11513 k88B Poročeni -0,02737 k77 Izraziti politično mnenje brez
strahu
0,12847 k47B Zadovoljstvo s kakovostjo
izobraževanja
-0,01957 k85B Prostovoljna dejavnost -0,01174 k26B Trdo delo ne vodi naprej -0,00120
k61B Kakovost vode 0,10344
k68B Zadovoljstvo z lepoto okolja 0,15087 k40B Poštene volitve in politična
11.6.11 Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI
Pri grafični analizi posamezne države je zelo pomemben njen položaj glede na diagonalno premico.
Levo spodaj so države, kjer je celoten konstrukt BITI – LJUBITI negativen. Na sredini premice so povprečne države, ki imajo LJUBITI in BITI povprečno. Desno navzgor pa so države s pozitivnim konstruktom BITI – LJUBITI.
Slika 44: Grafična predstavitev razvrstitev držav med nizoma BITI in LJUBITI Za lažje razumevanje konstrukta BITI – LJUBITI bomo prikazali nekaj držav glede na njihov položaj na grafu (glej prilogo 13). Spodaj levo Romunijo in Grčijo, na sredini Slovenijo in Norveško in zgoraj desno Singapur, Vietnam in Ruando. Pri vsaki od teh držav bomo analizirali njihove vodilne strukturne lastnosti, ki definirajo njihov položaj v grafu razvrstitve koncepta BITI – LJUBITI. Skrajni točki naše analize sta Romunija kot država, kjer je naš konstrukt najbolj negativen, in Singapur, kjer je naš konstrukt najbolj pozitiven.
Našo analizo bomo začeli z dvema največjima pozitivnima presenečenjema: Ruando in Vietnamom. Iz zgodovine vemo, da so v teh dveh državah divjale hude vojne. V Ruandi je bil izveden strahoten genocid, v Vietnamu pa je potekala dolgoletna uničevalna vojna, ki sta jo
vodili Amerika in Francija. Po hudi državljanski vojni je prišlo do vzpostavitve nove oblasti in procesov demokratizacije družbe. Nova oblast se je odločila upreti na lastne moči, razviti gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje in zdravstveni sistem. Za Ruando je značilno, da ima njihovo novo vodstvo zelo močno podporo ljudstva (93 %). Njihov vodja Paul Kagama želi ustvariti gospodarsko rast in blaginjo brez razvojne pomoči (Svetovne Banke in IMF).
Dopisnik Spiegla Horand Knaup (2010) v članku Ruandas Wahlsieger Kagame: Erst der Wohlstand navaja, da je Ruandi v zadnjih letih uspel hiter gospodarski razvoj, kapital je v razvoju, njihovo kmetijstvo proizvaja že za izvoz, povečali so kakovost izobraževanja in 90 % ljudi ima zdravstveno zavarovanje. Država ima jasno opredeljene cilje in si ne želi tuje pomoči in miloščine. Kot je izjavila pomočnica ministra za finance Sayinzoga (stara 29 let in šolana v tujini) je Ruanda »država na poti«. Ruanda si ne želi ponoviti zgodbe ostalih afriških držav, ki so popolnoma odvisne od miloščine in nato pokradene od Svetovne banke, IMF ter multinacionalk, ki izčrpavajo njihova naravna bogastva in sprožajo vedno nova nezadovoljstva in spopade med njimi. Za natančen opis Ruande bomo uporabili rezultate kanonične analize v konstruktu LJUBITI in BITI. Za Ruando je značilno v konstruktu LJUBITI izrazito močno zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, poštene volitve ter njihova nezaskrbljenost z zdravjem, nezaupanje v vojsko in odsotnost njihove pomoči tujcem. Posledica njihovega izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati močno pozitiven BITI, ki je opisan z njihovim velikim zadovoljstvom z gospodarstvom, dobrim zdravstvenim sistemom, zadovoljstvom s prizadevanji vlade z (ohranitvijo okolja, kakovosti vode in soočenja z revščino, ljudje so zadovoljni s svojo politično participacijo in poštenostjo volitev). Še vedno pa niso povsem zadovoljni z učinkovitostjo vlade, življenjskim standardom in zdravjem.80 Več v prilogah na koncu magistrske naloge.
Za Vietnam je v konstruktu LJUBITI značilno izrazito visoko zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, poštene volitve, nezaupanje v vojsko in odsotnost njihove pomoči tujcem. Posledica izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati BITI, ki je opisan z njihovim močnim zadovoljstvom z gospodarstvom, svojo politično participacijo in poštenostjo volitev, zadovoljstvom s prizadevanji vlade z ohranitvijo okolja in soočenja z revščino. V državi se počutijo varne (nenapadeni in neoropani). Še vedno pa niso povsem zadovoljni z učinkovitostjo vlade. Spremenljivki o življenjski dobi pa kažeta na nekoliko slabši zdravstveni sistem.
Za Singapur kot najboljšega predstavnika je značilno izrazito veliko pozitivnih lastnosti v konstruktu LJUBITI in BITI. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito močno zaupanje v vlado in zaupanje v sodni sistem, finančne ustanove, izraziti politično mnenje brez strahu, zaupanje v poštene volitve in njihova nezaskrbljenost z zdravjem. Hkrati pa so malo zaskrbljeni. Šibko
80 Ko opazujemo spremenljivki (življenjska doba glede na zdravje in življenjska doba vsa leta enako), je pomembna vsota. Če je življenjska doba glede na zdravje večja od življenjske dobe vsa leta enako, pomeni razvit zdravstveni sistem. Če pa je obratno, pa kaže na nerazvit zdravstveni sistem.
pod povprečjem je njihova pomoč tujcem in strpnost do etničnih manjšin. Zmerno pod povprečjem je zaupanje v vojsko. Posledica tega izrazito pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati BITI, ki je opisan z njihovim močnim zadovoljstvom z gospodarstvom.
Zadovoljni so z učinkovitostjo vlade in z njenimi prizadevanji za (ohranitev okolja in soočenje z revščino), svojo politično participacijo in poštenostjo volitev, počutijo se varno (nenapadeni in neoropani, neokradene družine), zadovoljni so z življenjskim standardom, zdravjem in menijo, da je čas za iskanje službe dober. Spremenljivki o življenjski dobi pa kažeta na nekoliko slabši zdravstveni sistem. Nekoliko pod povprečjem je njihovo zadovoljstvo z lepoto okolja in kakovostjo vode.
Za Romunijo kot najšibkejšo državo je značilno izrazito veliko negativnih lastnosti v konstruktu LJUBITI in BITI. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito veliko nezaupanje v vlado, v sodni sistem in finančne ustanove. Prav tako sta prisotna nekaj nezaupanja v poštene volitve in zaskrbljenost z zdravjem. Posledica tega je izrazito negativno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati negativen BITI, ki je opisan z njihovim izrazito visokim nezadovoljstvom z gospodarstvom. Močno so nezadovoljni s prizadevanji vlade za ohranitev okolja in soočenja z revščino. Nezadovoljni so z zdravjem, lepoto okolja in z življenjskim standardom.
Življenjska doba kaže na slab zdravstveni sistem.
Tudi za Grčijo je značilno izrazito veliko negativnih lastnosti v konstruktu LJUBITI – BITI.
Ko jo primerjamo z Romunijo, so v BITI enaki, v LJUBITI pa malo boljši. Konstrukt LJUBITI kaže na izrazito močno nezaupanje v vlado, finančne ustanove in v sodni sistem.
Prav tako je odsotna pomoč tujcem. Grki so tudi šibko zaskrbljeni. Posledica izrazito negativno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati negativen BITI, ki je opisan z njihovim izrazito visokim nezadovoljstvom z gospodarstvom. Močno so nezadovoljni s prizadevanji vlade za ohranitev okolja in pripravljenostjo soočenja z revščino. Nezadovoljni so s poštenostjo volitev in politično participacijo. Življenjska doba kaže na slab zdravstveni sistem.
Za Norveško, ki ima najboljšo celotno blaginjo, je zanimivo, da je konstrukt LJUBITI – BITI samo malo nad povprečjem. Za njo je značilno, da ima v konstruktu LJUBITI še vedno veliko pozitivnih lastnosti, vendar nobeno izrazito in močno. V konstruktu LJUBITI najbolj zaupajo v sodni sistem. Nekoliko nad povprečjem je zaupanje v finančne ustanove, vlado in poštenost volitev. Imajo še nekaj zaupanja v druge in strpnost do priseljencev. Malo pod povprečjem pa je strpnost do etničnih manjšin ter njihovo izražanje političnega mnenja brez strahu. Posledica njihovega šibko pozitivno naravnanega konstrukta LJUBITI, je hkrati tudi šibek pozitiven BITI, ki je opisan z njihovim srednje močnim zadovoljstvom z gospodarstvom in učinkovitostjo vlade. Nekoliko nad povprečjem je mnenje, da je čas za iskanje službe dober.
Nekoliko nad povprečjem je tudi njihovo zadovoljstvo z življenjskim standardom, svobodno izbiro in civilno svobodo.
Za Slovenijo je značilno, da je konstrukt LJUBITI – BITI negativen, konstrukt LJUBITI je močno negativen, konstrukt BITI pa podpovprečen. V konstruktu LJUBITI je edina pozitivna lastnost zaupanje v poštenost volitev, ki je malo nad povprečjem. Močno je nezaupanje v vlado in sodni sistem. Malo pod povprečjem smo zaskrbljeni glede zdravja. Posledica močno negativnega konstrukta LJUBITI, je hkrati malo podpovprečen konstrukt BITI, ki je opisan z močnim nezadovoljstvom z gospodarstvom in nekoliko podpovprečnim nezadovoljstvom s kakovostjo vode in z lepoto okolja. Življenjska doba kaže na neučinkovitost zdravstvenega sistema.
Na podlagi opazovanja in zgornje analize lahko sklepamo, da je uvrstitev v konstruktu LJUBITI – BITI dober model za napovedovanje razvoja neke države. Singapur, Ruanda in Vietnam bodo napredovali v svoji blaginji. Za Grčijo in Romunijo kaže, da se bo kriza še bolj poglobila. Norveška ohranja dobro stanje. Za Slovenijo pa kaže – če institucije ne bodo spremenile svojega koncepta delovanja, da bo v naslednjih letih potonila v še globljo krizo.
Ker je analiza narejena s podatki iz leta 2010, nam stanje v letih 2011 in 2012 našo napoved potrjuje.
12 ZAKLJUČEK
V magistrskem delu je obdelana aktualna tema, ki je skozi zgodovino vedno znova burila razmišljanja posameznikov in znanstvenikov. Namen zastavljene magistrske naloge, opisan v uvodnem delu, je bil dosežen. Tudi cilji, zastavljeni za teoretični in empirični raziskovalni del, so bili izpolnjeni.
V teoretičnem delu smo spoznali različne teoretične in metodološke pristope pri opredelitvi blaginje. Spoznali smo, da obstajajo različni pogledi, koncepti in definicije blaginje. V zahodnem svetu prevladuje trdi materialni pogled na blaginjo, saj jo ljudje in znanstveniki zaznavajo le kot bogastvo naroda in posameznikov. Vendar so v zadnjem desetletju za potrebe političnih vodstev in na podlagi zahtev državljanov po novih konceptih in pogledih na blaginjo, povezanih z mehkimi subjektivnimi kazalci blaginje, tj. kakovost življenja, umrljivost in zadovoljstvo ljudi, razvili nove sintetične kazalce za merjenje blaginje.
V Sloveniji prevladuje materialni pogled na blaginjo. To smo zaznali tudi v SSKJ pri opredelitvi pojma blaginja kot obilja materialnih dobrin, ki je povezano z bogastvom. Za magistrsko delo in našo raziskavo smo podali novo definicijo. Ta upošteva tako imenovane mehke dejavnike in povezavo med materialnim svetom – bogastvom in svetom povezanim s kakovostjo življenja in zadovoljstvom ljudi: »Posameznikovo in kolektivno blaginjo opredeljujemo kot harmonijo med materialno blaginjo, kakovostjo življenja in zadovoljstvom z okoljem in institucijami. Blaginja se nanaša na biti in ljubiti kot subjektivno blaginjo in imeti kot materialno blaginjo. Za nas je pri blaginji Biti izhodišče, ki pomeni: kdor Je in Ljubi tudi Ima. In obratno, kdor Ima tudi Je in Ljubi. Biti se naša na človekovo počutje in bivanje, Ljubiti pa na medsebojne odnose z okoljem in institucijami, ki vplivajo na naše življenje in blaginjo. Bogastvo pa jemljemo kot kopičenje materialnih dobrin, torej samo imeti«.
V empiričnem delu magistrskega dela nismo povzemali podatkov, ki jih je zgradil Legatum Institut s svojim sintetičnim Legatum Prosperity Indeksom, ampak smo metodološko preverili njihov koncept s PCA analizo in ugotovili, da je večino dejavnikov, ki so močno povezani med seboj na posameznih področjih analize, možno med seboj združiti v nove komponente.
Problemi so bili samo na področju gospodarstva, kjer smo spremenljivke v dejavnike lahko na posameznih področjih združili, na posameznih delih pa jih obdelali kot samostojne komponente. V empiričnem delu smo statistično metodološko nadgradili sistem predstavitve blaginje z dvema novima originalnima metodološkima statističnima načrtoma raziskave in z modelom napovedi blaginje in krize v svetu. Z multivariatnimi metodami smo ugotovili, da se svet v letu 2010 deli na pet naravnih homogenih skupin blaginje (ekstremno revne, revne, povprečne, dobre in bogate) držav sveta.
Zanimiva je tudi empirična ugotovitev glede na razvrstitev držav v pet skupin blaginje in na podlagi analize vrednote (glej sliko 7), ki je povezana s protestantsko etiko in mnenjem, da
»trdo delo vodi naprej«, kar velja za bogate in ekstremno revne in revne države. V bogati
skupini držav blaginje so vse države v večjem delu protestantske, razen Avstrije, ki je katoliška. Pri tej analizi trdega dela smo spoznali, da za dobre države (četrto skupino) velja, da za njih trdo delo ni vrednota in ne vodi k blaginji.
V magistrski nalogi smo za empirični del raziskave uporabili dva pogleda na svet blaginje držav sveta, ki smo ju kasneje dokazali z dvema modeloma. S prvim modelom smo dokazali, da je v državah, kjer imajo urejeno materialno osnovo (gospodarstvo in podjetništvo), kjer delujejo vse funkcije države (vodenje in upravljanje, izobraževanje in zdravje) in kjer spoštujejo vrednote, povezane z varnostjo, osebnimi svoboščinami in socialnim kapitalom, tudi bolj razvita relativna blaginja njenih državljanov.
V drugem modelu pa smo pokazali, da obstaja močna povezanost med relativno materialno blaginjo (imeti gospodarstvo) in relativno subjektivno blaginjo (kakovostjo življenja in zadovoljstvom z institucijami in okoljem). Model, kjer smo analizirali subjektivno blaginjo med dvema latentnima spremenljivkama BITI in LJUBITI oziroma med kakovostjo življenja in zadovoljstvom posameznikov z institucijami in okoljem, smo poimenovali model za napoved blaginje ali krize v svetu.
12.1 Interpretacija rezultatov
V uvodu magistrske naloge smo postavili tri temeljne teze, ki so povezane s proučevanjem blaginje držav sveta. Te teze smo operacionalizirali s pomožnimi hipotezami. Z njimi bomo potrdili ali zavrnili naše domneve, povezane:
- s številom naravnih homogenih skupin relativne blaginje držav sveta,
- z razvitostjo in uspešnostjo dejavnikov posameznih naravnih skupin držav blaginje, - z močno povezanostjo relativne blaginje držav sveta s kakovostjo življenja,
zadovoljstvom ljudi z institucijami in okoljem ter materialno osnovo za doseganje blaginje.
H 1: Obstajajo več kot tri naravne homogene skupine, po katerih se deli (skupni Legatum prosperity indeks in njegovi podindeksi) blaginja držav sveta.
Z analizo združevanja v skupine (hierarhična cluster analiza – Wardova metoda) ter njenim glavnim kazalcem (skupni Legatum prosperity indeks) v grafičnem prikazu združevanja v skupine (dendogramom) smo ugotovili, da imamo možnost naravne skupine držav blaginje sveta razdeliti na dve, tri, pet, šest ali osem skupin. Naš raziskovalni cilj v empirični analizi je bil najti čim več naravnih skupin blaginje držav sveta. Želimo dobiti čim bolj »čisto sliko«, za katero nam test ANOVA pove, da se skupine med seboj statistično značilno razlikujejo. V naši empirični raziskavi smo se soočili z dilemo pri odločitvi za pet ali osem naravnih skupin blaginje držav sveta. Iz slik 5 in 6 je razvidno, da je pet naravnih skupin blaginje držav sveta boljša izbira. Iz grafov je razvidno, da se pri petih (5) skupinah blaginje držav sveta
podindeksi, s katerimi opisujemo blaginjo sveta, ne prekrivajo, kar se je pri osmih (8) skupinah zgodilo. Na podlagi grafične analize (pajkova mreža za osem in pet skupin) povprečij osem podindeksov blaginje smo ugotovili, da je izbor petih skupin optimalen, saj so skupine po podindeksih blaginje zelo dobro ločene. Zato smo v nadaljnji analizi uporabili pet naravnih skupin blaginje držav, ki smo jih imenovali: ekstremno revne države, revne države, povprečne države, dobre države in bogate države blaginje sveta.
Z diskriminantno analizo smo dokazali, da je naš model, ki opisuje blaginjo držav sveta z materialno osnovo, funkcijo države in vrednotami, odličen. Z modelom smo dokazali, da je v državah, kjer imajo urejeno materialno osnovo (gospodarstvo in podjetništvo), kjer delujejo vse funkcije države (vodenje in upravljanje, izobraževanje in zdravje) in kjer spoštujejo vrednote, povezane z varnostjo, osebnimi svoboščinami in s socialnim kapitalom, tudi bolj razvita relativna blaginja njenih državljanov. Z enim od glavnih kazalnikov diskriminantne analize, visokim odstotkom pravilno uvrščenih držav, smo dokazali, da je bila izbira petih naravnih skupin blaginje držav sveta pravilna.
Na podlagi zgoraj navedenega potrjujemo prvo temeljno tezo našega magistrskega dela, da obstajajo več kot tri naravne homogene skupine, v katere lahko razvrstimo države glede na njihovo relativno blaginjo. V magistrski nalogi smo z empirično analizo in modelom blaginje dokazali, da obstaja pet naravnih homogenih skupin blaginje držav sveta.
Z analizo variance (ANOVA) 33 dejavnikov (komponent) na petih naravnih homogenih relativnih skupinah blaginje držav sveta smo analizirali posamezne dejavnike, ki opisujejo razvitost in uspešnost posameznih držav na področju gospodarstva, podjetništva, vodenja in upravljanja države, osebnih svoboščin in socialnega kapitala.
Za empirično raziskavo smo postavili naslednjo tezo:
Razvitost naravnih skupin blaginje držav sveta je opisana z naraščajočo ali padajočo funkcijo razvitosti in uspešnosti posameznega dejavnika. Vsi dejavniki (komponente), ki opisujejo razvitost in uspešnost posameznih področij analize (gospodarstva, podjetništva, vodenja in upravljanja države, osebnih svoboščin in socialnega kapitala), so monotoni.
Na podlagi grafičnega prikaza podatkov o povprečjih vseh 33 komponent blaginje po petih skupinah držav smo pripravili skupno preglednico, s katero opisujemo monotonost.
Preglednica 40: Monotonost dejavnikov blaginje
Področje Komponenta oziroma dejavnik blaginje Oblika
krivulje Dodatni opis Gospodarstvo Bruto domače varčevanje (% BDP) DM prelom pri bogati
skupini
Gospodarstvo Zaposlenost (%) DM prelom pri ekstremno
revni skupini
Gospodarstvo Petletna stopnja rasti BDP na prebivalca (%) DM prelom pri ekstremno revni skupini
Gospodarstvo 2a. Pričakovanja glede gospodarstva in razpoložljivost služb
DM prelom pri bogati skupini
Gospodarstvo Zaupanje v finančne ustanove (% ljudi, ki zaupajo v finančne ustanove)
DM prelom pri ekstremno revni skupini
Podjetništvo 6b. Prijazno okolje za podjetnike in varni strežniki DM prelom pri ekstremno revni skupini
Podjetništvo 7. Podjetniške priložnosti DM prelom pri bogati
skupini Vodenje in
upravljanje države
9b. Zaupanje v sodni sistem in vojsko DM prelom pri revni skupini
Zdravje 15a. Boj proti boleznim DM prelom pri bogati
skupini
Zdravje 16b. Zadovoljstvo z okoljem in raven zaskrbljenosti DM prelom pri ekstremno revni skupini
Osebne svoboščine 21. Socialna povezanost in kohezija DM prelom pri revni skupini
Gospodarstvo 2b. Zadovoljstvo z življenjskim standardom, ustrezna hrana in zavetje
MN
Gospodarstvo 3. Osnova za gospodarsko rast MN
Podjetništvo 5. Pomoč države pri inovacijah MN
Podjetništvo 6a. Stroški ustanovitve podjetja in mobilna telefonija MN Vodenje in
10. Poštene volitve in politična participacija MN
Izobraževanje 11. Dostop do izobraževanja MN
Izobraževanje 12. Kakovost izobraževanja MN
Izobraževanje 13. Človeški kapital MN
Zdravje 14. Osnovni zdravstveni pogoji MN
Zdravje 15b. Zdravstvena infrastruktura in preventivna oskrba
Zdravje 16a. Zdravje in spočitost MN
Varnost 17. Nacionalna varnost MN
Varnost 18. Osebna varnost MN
Osebne svoboščine 19. Civilne svoboščine MN
Osebne svoboščine 20. Strpnost MN
Socialni kapital 22. Družbeno in družinsko omrežje MN
Gospodarstvo Inflacija (%) MP
Gospodarstvo Inflacija (%) MP