Statistični urad republike Slovenije (Suvorov, Rutar in Žitnik 2010, 11) podaja naslednjo definicijo pojma blaginja: »Ko govorimo o blaginji ljudi, moramo pri tem razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Blaginja danes ne pomeni le materialnih dobrin, ampak se nanaša tudi (ali predvsem) na človekovo počutje, bivanje, medsebojne odnose.
Glavne vsebine, na katere moramo biti pozorni, ko govorimo o blaginji ljudi, so: življenjski standard v materialnem smislu, zdravje, izobrazba, osebna aktivnost, vključno z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje ter varnost in nevarnost v materialnem in fizičnem smislu.«
Menimo, da je za blaginjo značilno obdobje gospodarske rasti nekega geografskega območja (države, pokrajine, občine, mesta, vasi), kjer je kakovost življenja zelo dobra. Splošno znano je, da je blaginja v neki državi sveta posledica nizke stopnje brezposelnosti, cvetočega gospodarstva, politične stabilnosti, kakovostnega zdravstvenega sistema in optimistične splošne subjektivne ocene ljudi za stanje v družbi.
Poznamo pa dva pogleda na blaginjo. Materialni pogled govori, da je za nekatere družbe pomembna samo gospodarska rast (povečanje BDP, BDP na prebivalca, osebnega dohodka).
Drugi pogled pa je, da sta za družbo najprej pomembna kakovost življenja ter zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem, ki jo obkroža.
Blaginjo ljudje pogosto zaznavajo le kot bogastvo naroda in ga merijo kot BDP, BND, dohodek na prebivalca (materialna blaginja). Drugačen vidik blaginje pa je pogled skozi kakovost življenja, srečo, zadovoljstvo ljudi: z lastnim življenjem (čustvena blaginja) ter z okoljem in državnimi ter zasebnimi institucijami (subjektivna blaginja).
Ko iščemo meje med biti (subjektivno blaginjo) in imeti (materialno blaginjo), se moramo spomniti na znamenito delo Ericha Fromma iz leta 1976 IMETI ali BITI (Fromm 2004).
Človek se nenehno sprašuje, zakaj živi. V sodobni zahodni družbi prevladuje svet, v katerem se človek bori za materialno blaginjo in ekonomski razvoj. V vzhodnih družbah pa je osnova človek in njegovo počutje (subjektivna blaginja), ki temelji na BITI. Zaradi usmerjenosti k materialni blaginji in neomejeni gospodarski rasti prihaja do krize tradicionalnih vrednot, kot so: družina, otroci, vera, zakon, vzgoja, avtoriteta, pravičnost, spoštovanje institucij in spoštovanje vladajočih do posameznikov v družbi. Po Frommu moderni zahodni človek nima časa za BITI, vse njegovo življenje je boj za IMETI oziroma za prilastitev novih dobrin.
Ljudje na zahodu enačijo IMETI z uspešnostjo. Moderni zahodni človek je ujetnik te miselnosti in pohlepa.
Sami menimo, da v življenju ni treba imeti več, ampak da spoznamo, da smo. Zato menimo, da je blaginja povezana tako s subjektivno blaginjo, torej z dobrim počutjem / kakovostjo življenja – BITI, in zadovoljstvom posameznika z okolico in institucijami – LJUBITI. Kdor
LJUBI in je zadovoljen z okoljem in institucijami, ki ga obkrožajo, in IMA (materialno blaginjo), pa se samouresničuje, torej je (BITI). Menimo, da obstaja zelo močna povezava med relativno blaginjo posameznika in »blaginjsko triado« v konceptu merjenja blaginje:
kakovost življenja, zadovoljstvo z okoljem in institucijami ter materialno blaginjo. V nalogi se ukvarjamo tako z blaginjo kot z njenimi sopomenkami: kakovostjo življenja, srečo, zadovoljstvom z institucijami in okoljem ter dobrim počutjem.
Zavedamo se, da v vsaki državi, celo v bogatih, obstaja velika neenakost med posamezniki;
vendar sta v bogatejših državah odnos in subjektivno zavedanje, kaj je tisto, kar opredeljuje in vodi k blaginji, različna. Kot pravi ljudska modrost: »Blaginje se zavedamo šele, ko imamo prazen želodec.« Z močnim povečanjem bogastva (materialne blaginje) pa ljudje postanemo nedovzetni za iskanje subjektivne blaginje do trenutka, ko je prizadeto naše zdravje, ogrožena lastna varnost, socialni odnosi in spoštovanje soljudi do nas in drugih.
Zato moramo v središče našega življenja in modela blaginje postaviti človeka, njegovo počutje in zadovoljstvo, ne pa gospodarstva ter trga. Zavedamo se, da trg igra pomembno vlogo za doseganje gospodarskega razvoja in materialne blaginje, vendar je samo eden od posameznih elementov področij, ki omogoča blaginjo državljanom sveta. Kajti, če je v središču pehanja za materialno in subjektivno blaginjo trg, človek postane z razvojem tehnologije samo orodje in sredstvo za čim večjo proizvodnjo in manipulacijo, s tem pa se ne more samouresničiti.
Na vseh voditeljih držav sveta, pokrajin, občin, mest, podjetij, organizacij in tudi nas samih1 je, »da smo družbeno odgovorni« in /…/ »da se odločamo in delujemo tako, da prispevamo k blaginji družbe in organizacije«, kot trdi Daft (1994, v Bertoncelj idr. 2011, 108).
Osrednji del našega magistrskega dela je namenjen raziskovanju in analizi, kako človekovo delovanje in posamezna področja njegovega delovanja, kot so gospodarstvo, podjetništvo, vodenje in upravljanje države, njen izobraževalni sistem, zdravstvo ter vrednote v družbi (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital), vplivajo na razvitost in urejenost blaginje držav sveta. Menimo, da je za razvitost blaginje držav sveta pomembna močna povezanost in harmonija med kakovostjo življenja, zadovoljstvom ljudi z okoljem in institucijami ter njihovo materialno blaginjo.
1.1 Namen magistrske naloge
Namen magistrske naloge je opraviti empirično analizo blaginje držav sveta, izdelati originalna načrta za merjenje blaginje držav sveta, izdelati lastni model za napoved krize in blaginje v državah sveta in opredeliti ter povzeti obstoječe teoretične in metodološke pristope pri opredelitvi blaginje držav sveta.
1 Dodal avtor magistrske naloge.
1.2 Cilji magistrske naloge
Z magistrskim delom želimo doseči naslednje cilje:
- proučiti znanstveno in strokovno literaturo s področja subjektivne in materialne blaginje, kakovosti življenja, socialne države in države blaginje;
- zgodovinsko in teoretično predstaviti in opredeliti pomen ter razumevanje pojma blaginja;
- spoznati ključne dejavnike in kategorije v analizah blaginje družbe in z njimi povezane pojme, kot so subjektivna blaginja, materialna blaginja, zadovoljstvo z življenjem, kakovost življenja, sreča, dobro počutje, neenakost, pri različnih avtorjih in v različnih državah sveta;
- podati pregled kritike različnih avtorjev na enostransko merjenje blaginje z BDP in predstaviti njihove predloge alternativnih modelov za merjenja blaginje v državah sveta s trdimi kazalci (materialna blaginja) in z mehkimi kazalci (subjektivna blaginja);
- metodološko izdelati lastni originalni načrt raziskave z veliko spremenljivkami za 110 držav sveta;
- empirično raziskati in identificirati ključne kazalnike (dejavnike) blaginje držav sveta;
- ugotoviti naravno število skupin držav, po katerih se deli blaginja držav sveta;
- pripraviti ocene za posamezne komponente blaginje za 110 držav sveta;
- na podlagi treh modelov področij, ki predstavljajo osnovo za doseganje blaginje:
materialno osnovo (gospodarstvo in podjetništvo ter priložnosti), izvajanje funkcije države (vodenja in upravljanja države, izobraževanja in zdravja) in vrednot (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital), ugotoviti in grafično predstaviti posamezne komponente, ki najbolj pojasnjujejo razlike med skupinami in znotraj skupine blaginje držav sveta;
- preveriti odstotek pravilnih razvrstitev držav v posamezno skupino držav blaginje po posameznih področjih v modelih, ki vodijo k relativni blaginji države (materialna osnova, izvajanje funkcije države in vrednote);
- narediti primerjalno analizo posameznih ocen komponent blaginje med Slovenijo in najboljšo državo blaginje sveta Norveško ter našo sosedo Hrvaško;
- izdelati lastni model za napovedovanje blaginje in krize v svetu ter
- na podlagi opravljene empirične in teoretične raziskave podati predloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje blaginje držav sveta.
1.3 Temeljne teze in hipoteze
Temeljne teze magistrskega dela in raziskave so:
1. Obstajajo več kot tri naravne homogene skupine blaginje držav sveta.
2. Razvitost naravnih skupin blaginje držav sveta je opisana z naraščajočo ali s padajočo funkcijo razvitosti in uspešnosti posameznega dejavnika. Vsi dejavniki2 (komponente), ki opisujejo razvitost in uspešnost posameznih področij analize (gospodarstva, podjetništva, vodenja in upravljanja države, osebnih svoboščin in socialnega kapitala), so monotoni.3 3. Relativna blaginja držav sveta je močno povezana s kakovostjo življenja, zadovoljstvom
ljudi z institucijami in okoljem, v katerem živijo, ter z materialno osnovo za doseganje blaginje (gospodarstvom in podjetništvom) ljudi v posameznih državah.
Za doseganje namena in ciljev naloge bomo preverili naslednje hipoteze:
H 1: Obstajajo več kot tri naravne homogene skupine, po katerih se deli (skupni Legatum prosperity indeks in njegovi podindeksi) blaginja držav sveta.
Mnogi menijo, da obstajata dve kategoriji ali celo tri, po katerih se deli blaginja držav sveta:
bogate, povprečne in revne države. S hierarhično cluster analizo (Wardova metoda), two steps cluster analizo, ANOVA in testom povprečja bomo poiskali čim več homogenih skupin blaginje držav sveta. Izbor delitve homogenih skupin blaginje držav sveta po osmih podindeksih blaginje bo osnova za nadaljnje analize v magistrski nalogi.
H 2: Materialna osnova skupin blaginje držav sveta je monotona, kar pomeni, da čim bolj je homogena naravna skupina blaginje držav bogata, tem bolj ima razvite posamezne dejavnike (komponente) gospodarstva in podjetništva.
H 3: Funkcija delovanja skupin držav sveta je monotona, kar pomeni, da čim bolj je homogena naravna skupina blaginje držav sveta bogata, tem bolj so razviti dejavniki (komponente) povezani z vodenjem in upravljanjem države, zdravstvenim sistemom in izobraževanjem.
H 4: Vrednote družbe so v bolj bogati homogeni naravni skupini blaginje držav sveta monotone. To pomeni, da čim bolj si bogat, tem bolj so razviti dejavniki (komponente), ki predstavljajo vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital).
Podatke in dejavnike (komponente) za drugo do četrto hipotezo bomo pripravili s PCA analizo. Hipoteze pa bomo preverili z ANOVO in jih grafično predstavili.
2 Izraza dejavnik ali komponenta sta sinonima oz. sopomenki. Besedo dejavnik uporabljamo pri besedilnem predstavljanju vsebine, beseda komponenta pa je ustaljen statistični izraz. Komponenta je sestavina celote, sila ali dejavnik, ki v čem sodeluje (Veliki slovar tujk 2002, 593), torej v statističnem jeziku samostojna ali združena spremenljivka. Dejavnik je po SSKJ (1995, 121) nekaj, kar deluje, vpliva na kaj, ali povzroča določeno dogajanje; faktor, činitelj: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki.
3 Monotonost pomeni v matematičnem in statističnem jeziku povsod naraščajočo ali padajočo funkcijo. V naši tezi pomeni, da z razvitostjo naravnih skupin blaginje držav sveta posamezni analizirani dejavniki (komponente) naraščajo ali padajo.
H 5: Bogatejše naravne skupine držav blaginje imajo boljšo osnovo za gospodarsko rast.
H 6: Samo ekstremno revna skupina blaginje držav sveta ima visoka pričakovanja glede razvoja gospodarstva in razpoložljivosti služb.
H 7: Čim bolj je skupina blaginje držav sveta bogata, tem manj njeni državljani zaupajo v finančne ustanove.
H 8: Podjetniške priložnosti so v vseh skupinah blaginje držav sveta enake.
H 9: Čim bolj je skupina blaginje držav sveta bogata, tem bolj je razvit človeški kapital.
H 10: Dostop do izobraževanja je v vseh skupinah blaginje držav sveta enak.
H 11: Vse skupine blaginje držav sveta imajo enak odnos do strpnosti.
Z diskriminantno analizo (Fisherjeve diskriminantne funkcije) in grafično analizo bomo razčlenili in analizirali štiri področja (gospodarstvo, podjetništvo, funkcijo delovanja države, in vrednote) in njihove posamezne dejavnike (komponente). Analiza nam bo pokazala, kateri dejavniki najbolj vplivajo na blaginjo znotraj posamezne skupine in med skupinami blaginje držav sveta.
H 12: Obstaja močna povezanost med latentnimi spremenljivkami BITI (kakovost življenja), LJUBITI (zadovoljstvo ljudi z institucijami in okoljem) in IMETI (materialna blaginja).
S kanonično korelacijsko analizo in z lastnim originalnim načrtom raziskave bomo analizirali povezavo med posameznimi pari latentnih spremenljivk in njihovo povezanost z manifestnimi spremenljivkami ter izdelali model in grafično predstavitev za napoved blaginje in krize v posameznih državah sveta.
1.4 Raziskovalne metode
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu metoda dela temelji na analizi in sintezi obstoječe literature domačih in tujih avtorjev s področja subjektivne in materialne blaginje, kakovost življenja, zadovoljstva z življenjem, dobrega počutja in sreče. V teoretičnem delu sta uporabljeni tudi zgodovinska metoda, saj analiziramo in razčlenjujemo pomen blaginje skozi čas, in primerjalna metoda, kjer bomo spoznali razvoj analize blaginje skozi različne koncepte, kot so kakovost življenja, sreča, zadovoljstvo z življenjem in dobro počutje. V teoretičnem delu bomo skozi primerjalno analizo posameznih pojmov in sopomenk blaginje spoznali tudi velika prizadevanja posameznih avtorjev in držav za izboljšanje blaginje državljanov sveta.
V empiričnem delu bomo uporabili kvantitativne metode analize podatkov. Izdelali bomo lastna originalna metodološka načrta raziskave z veliko spremenljivkami za 110 držav sveta.
V empiričnem delu, kjer analiziramo posamezne naravne skupine držav in države, govorimo o relativni blaginji držav sveta. Menimo namreč, da na blaginjo najmočneje vplivajo naslednja področja: materialna osnova (gospodarstvo in podjetništvo), izvajanje funkcije države (vodenje in upravljanje, izobraževanje in zdravje) in vrednote (varnost, osebne svoboščine in socialni kapital) v posamezni državi in med državljani sveta.
V prvem delu empirične raziskave bomo spoznali naravne skupine držav sveta, po katerih se delijo posamezne komponente blaginje. S PCA analizo bomo preverili, ali je Legatum Institut iz Londona naredil dobro teoretično podlago za empirično analizo posameznih dejavnikov in komponent za analizo blaginje držav sveta. Z analizo značilnosti razlik posameznih komponent blaginje (ANOVA) po skupinah držav in njeno grafično predstavitvijo bomo ugotavljali, ali je svet skupin držav blaginje po posameznih komponentah monoton ali nemonoton. S k-means cluster analizo bomo pripravili pogoje in izdelali ocene posameznih komponent za vsako od 110 držav sveta posebej. Grafično bomo pokazali ocene in razlike v posameznih komponentah blaginje Slovenije in najboljše države blaginje sveta v letu 2011 Norveške ter naše sosede Hrvaške. Z diskriminantno analizo bomo izvedeli, kateri posamezni dejavniki (komponente) najmočneje vplivajo med skupinami držav in znotraj skupine držav na blaginjo držav sveta. Prav tako bomo z diskriminantno analizo ugotovili, kako dober je naš model naravnih skupin držav blaginje glede na področja, ki vodijo k blaginji (materialna osnova, izvajanje funkcij države in vrednote).
V drugem delu empirične raziskave bomo na podlagi Allardtove ideje BITI – LJUBITI – IMETI in kanonično korelacijske analize izdelali lastni originalni model in načrt raziskave za napoved relativne blaginje in krize v posameznih državah sveta.
V analizi smo uporabili podatke (glej prilogo 1a)4, ki jih je leta 2011 objavil Legatum Institut iz Londona. Večina podatkov se nanaša na leto 2010. Na podlagi teh podatkov smo izdelali lastno bazo podatkov in jih pripravili za empirično analizo. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS5 verzija 20.0 za Windows z naslednjimi metodami:
- deskriptivno analizo,
4 Pri prevodu imen in definicij spremenljivk, vključenih v Legatum Prosperity Indeks, iz angleščine v slovenščino ( ki so predmet naše analize), je lahko zaradi pomanjkljivega poznavanja nekaterih strokovnih izrazov prišlo do morda ne najbolj natančnega strokovnega prevoda.
5 Pri obdelavi podatkov in uporabi statističnega programa SPSS nam je bilo v pomoč delo Sama Kropivnika, Tine Kogovšek in Mete Gnidovec: Analize podatkov z SPSS-om 12.0.
- ANOVA,
- PCA (Principal Component Analaysis), - diskriminantno analizo,
- kanonično korelacijsko analizo, - regresijsko analizo in
grafično analizo.
1.5 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema
Zavedamo se, da bomo v empiričnem delu raziskave izdelali statično analizo blaginje držav sveta. Z analizo podatkov bomo z različnimi statističnimi metodami izvedeli, kateri dejavniki (komponente) iz raziskave Legatum Prosperity Indexa za leto 2011, ki so vezani na podatke, (glej prilogo 1a – večina za leto 2010) za 110 držav sveta, najmočneje opisujejo blaginjo držav sveta. Za celovit pregled blaginje držav sveta bi morali izdelati dinamično časovno analizo blaginje držav sveta. Z dinamično analizo pa bi zvedeli, v kateri smeri cikla se posamezna država nahaja. To pa je tudi eden od predlogov za nadaljnje raziskovalno delo.
Izdelava originalnih načrtov raziskave z velikim številom spremenljivk in modela za napoved blaginje in krize v svetu zahteva od avtorja magistrskega dela veliko mero kreativnosti, trdega dela in vztrajnega raziskovanja. Prav tako magistrska naloga zahteva od avtorja široko znanje in zelo veliko truda pri povezovanju ekonomskih, socioloških in psiholoških vidikov in pri oblikovanju celovitega vpogleda na blaginjo. Ekonomski pogled je v teoretičnem in empiričnem delu vezan na zagotovitev materialne blaginje s pomočjo gospodarstva in podjetništva. Kazalci, ki opredeljujejo materialno blaginjo, so trdi objektivni kazalci. Ko pristopimo k merjenju in teoretični opredelitvi subjektivne blaginje, se soočamo s pojmi, kot so kakovost življenja, dobro počutje, zadovoljstvo z okoljem in institucijami ter srečo. Tu gre v empiričnem delu za tako imenovane mehke subjektivne kazalce. Zakaj analiza blaginje držav sveta in ne analiza revščine? Izhajamo iz pozitivnega pogleda na svet, v katerem igra človek najpomembnejšo vlogo. Domnevamo, da dobro počutje posameznika vodi k materialni blaginji, obratno pa ne. V empiričnem delu, ko uporabljamo pojem blaginje, govorimo o relativni blaginji držav sveta.