ASPIRINSKA ASTMA

Pogostost preobčutljivosti za aspirin in nesteroidne antirevmatike v splošni populaciji je 3%, med bolniki z astmo 10%, med odraslimi bolniki z astmo

M. Košnik: Astma, alergijski rinitis, aspirinska astma

20%, kadar pa imajo bolniki poleg astme tudi nosne polipe, se verjetnost preobčutljivosti za aspirin poveča na preko 30% (Jenkins, 2004).

Klinična slika

Aspirin in nesteroidni antirevmatiki (NSAID), najbolj pa pirazolonski analgetiki, preko zaviranja aktivnosti encima ciklooksigenaze lahko povzročijo (Stevenson, 2003):

1. rinosinuzitis in/ali težko (življenje ogrožujoče) poslabšanje astme. K preobčutljivosti za aspirin so nagnjeni bolniki z astmo, ki je nastala v odrasli dobi in s sočasno prisotnimi nosnimi polipi. Verjetnost aspirinske astme je večja pri težki astmi. Večina bolnikov reagira na odmerek aspirina med 30 in 100 mg, reakcija se pojavi v pol ure do 3 ure po zaužitju.

2. urtikarijo in angioedem pri sicer zdravih osebah. Večina bolnikov reagira na odmerek aspirina med 150 in 650 mg, reakcija se pojavi v 1 do 4 urah po zaužitju.

3. poslabšanje kronične urtikarije. Prevalenca je približno 30% med bolniki s kronično urtikarijo.

Reakcije, pri katerih bolnik reagira na več vrst analgetikov, so posledica zaviranja ciklooksigenaze. Osnovna motnja pri bolnikih s preobčutljivostjo za aspirin je nagnjenost k večji spontani tvorbi levkotrienov, ki ravno tako nastajajo iz arahidonske kisline. Teža reakcije po zaužitju NSAID je odvisna od odmerka zdravila in od zaviralnega učinka zdravila na ciklooksigenazo.

Zaradi pričakovane navzkrižne reaktivnosti je po reakciji po enem od teh zdravil potrebno bolniku z aspirinsko astmo odsvetovati vsa zdravila iz omenjenih skupin. Tem bolnikom brez tveganja navzkrižne preobčutljivosti lahko predpišemo le centralne analgetike. Večina bolnikov z aspirinsko astmo prenaša paracetamol v odmerku 500 mg, 20% bolnikov pa ima blage respiratorne simptome, če povečajo odmerek na 1000 mg. Bolje kot NSAID ti bolniki prenesejo selektivne zaviralce ciklooksigenaze COX2.

Pri nekaterih bolnikih pa je vzorec preobčutljivosti tak, kot da bi šlo za specifično reakcijo po le eni vrsti analgetika/antirevmatika:

1. urtikarija in angioedem pri sicer zdravih osebah, vendar le po eni vrsti analgetika. Incidenco ocenjujejo na 0,1% populacije, pri rednih uporabnikih analgetikov pa preko 3%. Reakcija se pojavi po tem, ko je bolnik tako zdravilo nekaj časa prejemal in dobro prenašal. Bolnik brez težav prenese drugo zdravilo iz skupine zaviralcev ciklooksogenaze, ne glede na moč zaviranja ciklooksigenaze.

2. anafilaktična reakcija po enem od analgetikov (vključno paracetamolom). Analgetiki so vzrok polovici anafilaktičnih reakcij po zdravilih. Polovico teh povzroči aspirin. Večina bolnikov reagira na

odmerek aspirina med 10 in 60 mg, reakcija se pojavi v pol ure po zaužitju.

Bolniki z anafilaktično reakcijo po NSAID včasih prenašajo drugo zdravilo iz iste skupine. Prenašanje je potrebno dokazati v hospitalnem provokacijskem testu (Niżankowska, 2007).

Diagnostika preobčutljivosti za aspirin

Bolniki s preobčutljivostjo za aspirin imajo po navadi zelo značilno anamnezo.

Simptomi težkega dihanja, zamašitev nosu, urtikarija ali angioedem značilno nastopijo v roku do 2 uri po zaužitju zdravila. Kadar želimo diagnozo postaviti še bolj čvrsto, moramo narediti obremenitveni test. Te teste izvajamo izključno v bolnišnici. Najbolj zanesljiv je oralni provokacijski test, posebno kadar ga delamo dvojno slepo. Obstaja več protokolov. Če ima bolnik v anamnezi zelo težko reakcijo, začnemo z odmerkom 5 mg in odmerke podvajamo vsakih 90 minut do kumulativnega odmerka 500 mg. Za diagnostiko lahko uporabimo tudi inhalacijski ali nosni provokacijski test, ki pa imata manjšo diagnostično občutljivost (Niżankowska, 2007).

Zdravljenje preobčutljivosti za aspirin

Ko se aspirinska intoleranca enkrat pojavi, je po navadi trajna.

Desenzibilizacija je postopek, s katerim začasno odpravimo preobčutljivosti za aspirin. Izvedemo jo, kadar je za bolnika nujno, da vsak dan prejema aspirin, na primer, če mu vstavimo žilno opornico. Desenzibilizacijo izvedemo tako, da bolnik zaužije majhen odmerkom aspirina, npr 5 mg, nato na 1 uro podvajamo odmerke (10, 20, 40 mg) do končnega odmerka 75-100 mg (Silberman, 2005). Toleranco vzdržujemo z vsakodnevnim prejemanjem enakega odmerka aspirina, kot ga je bolnik prenesel med desenzibilizacijo.

Če bolnik za več kot 3 dni prekine s prejemanjem aspirina, moramo desenzibilizacijo ponoviti.

Literatura

Bajrović N, Geršak K, Jošt M, Košnik M, Lučovnik M, Novak-Antolič Ž, et al. Zdravljenje alergijskih bolezni takojšnje preobčutljivosti v nosečnosti. Zdrav Vestn 2011;80: 529–

37.

Bousquet J, Annesi-Maesano I, Carat F, Leger D, Rugina M, Pribil C et al.

Characteristics of intermittent and persistent allergic rhinitis: DREAMS study group.

Clin Exp Allergy 2005; 35:728–732.

Brozek JL, Bousquet J, Baena-Cagnani CE, Bonini S, Canonica GW, Casale TB, e tal.

Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA) guidelines: 2010 revision. J Allergy Clin Immunol 2010;126:466-76.

Dahl R, Nielsen LP, Kips J, Foresi A, Cauwenberge P, Tudoric N, et al. Intranasal and inhaled fluticasone propionate for pollen-induced rhinitis and asthma. Allergy 2005;60:875-81.

M. Košnik: Astma, alergijski rinitis, aspirinska astma

Downie SR, Andersson M, Rimmer J, Leuppi JD, Xuan W, Akerlund A et al. Association between nasal and bronchial symptoms in subjects with persistent allergic rhinitis.

Allergy 2004;59:320–326.

Jenkins C, Costello J, Hodge L. Systematic review of prevalence of aspirin induced asthma and its implications for clinical practice. BMJ 2004;328:434.

Linneberg A, Jorgensen T, Nielsen NH, Madsen F, Frolund L, Dirksen A. The prevalence of skin-test-positive allergic rhinitis in Danish adults: two crosssectional surveys 8 years apart. The Copenhagen Allergy Study. Allergy 2000;55:767–772.

Niżankowska-Mogilnicka E, Bochenek G, Mastalerz L, Swierczyńska M, Picado C, Scadding G, et al. EAACI/GA2LEN guideline: aspirin provocation tests for diagnosis of aspirin hypersensitivity. Allergy. 2007;62:1111-8.

Silberman S, Neukirch-Stoop C, Steg PG. Rapid Desensitization Procedure for Patients With Aspirin Hypersensitivity Undergoing Coronary Stenting. Am J Cardiol 2005;95:509–510.

Stevenson DD, Simon RA, Zuraw BL. Sensitivity to aspirin and nesteroidal antiinflammatory drugs. In: Adkinson NF, Yunginger JW, Busse WW, Bochner BS, Holgate ST, Simons FE eds. Middleton's allergy. Principles and practice. Philadelphia:

Mosby; 2003:1695-710.

Valovirta E, Pawankar R. Survey on the impact of comorbid allergic rhinitis in patients with asthma. BMC Pulmonary Medicine 2006, 6(Suppl 1):S3.

BOLNIK Z ASTMO V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE