Nekaj priporočil za učinkovito učenje jemanja zdravil:

 Bolnik naj na kontrolni pregled vedno prinese s seboj tudi inhalator in zdravstveno osebje naj preveri pravilnost njegove uporabe. Učenje naj bo stalno, saj je bolnik nagnjen k pozabljanju in porajanju novih napak;

 Bolnika je treba v procesu učenja opozoriti na napake, če pravilne tehnike ne osvoji, naj zdravnik razmisli o zamenjavi oblike inhalatorja;

 Bolnik naj inhalator vedno nosi s seboj. Uporablja naj nastavek za inhalacije, če je to potrebno. Preveriti je treba način uporabe;

 Zdravstveno osebje naj predvidi, kako bodo bolnika naučili uporabljati predpisano zdravilo (Melani, 2007). Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra ima pri svojem delu veliko priložnosti da preveri znanje, svetuje ali bolnika pouči;

 Skupinsko izobraževanje je bolj učinkovito kot posamično (Kadivec, 2014).

ZAKLJUČEK

Sodobno zdravljenje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) temelji na uporabi zdravil, ki jih dajemo neposredno v dihalne poti bolnikov. Pomembno je poučevanje in usposabljanje zdravstvenega osebja in bolnika za pravilno tehniko inhalacijske terapije. Prav je, da v tim za poučevanje bolnika vključimo zdravnika, medicinske sestre, farmacevte in fizioterapevte. Za boljši rezultat se priporoča timsko poučevanje bolnika v vseh korakih inhalacijske terapije. Bolniki z astmo in KOPB se morajo zavedati, da potrebujejo zdravila tudi, če so brez težav. Osvojiti morajo tehniko jemanja inhalacijske terapije in uporabo pripomočkov, npr.

nastavkov. Tudi način inhalacij vpliva na pravilno rabo zdravila.

M.Bratkovič: Pravilna tehnika jemanja zdravil v obliki pršilnikov in vdihovalnikov ter najpogostejše napake naslov

Pouk bolnikov je del celovite obravnave. Prilagoditi ga moramo posameznemu bolniku in njegovemu poznavanju bolezni.

Literatura

Basheti IA et al. Improved asthma outcomes with a simple inhaler technique intervention by community pharmacists. J Allergy Clin Immunol 2007; 119: 1537–

1538.

Chrystyn H, Price D. Not all asthma inhalers are the same: factors to consider when prescribing an inhaler. Primary Care Respiratory Journal (2009); 18(4): 243–249.

Kadivec S. Poučevanje in pravilna uporaba pripomočkov pri zdravljenju astme in KOPB.

Oranžni časopis za zdravje. Pristopi k zdravljenju bolnikov s KOPB. GSK d.o.o.

Ljubljana:2013; (januar 2014): 10-13.

Melani A. Inhalatory therapy training: a peiority challenge for the physician. Acta Biomed 2007; 78: 233–45.

Melani AS, Bonavia M, Cilenti V, Cinti C, Lodi M, Martucci P, Serra M, Scichilone N, Sestini P, Aliani M, Neri M. Inhaler mishandling remains common in real life and is associated with reduced disease control. Respiratory Medicine (2011) 105, 930–938.

Moraes Souza ML, Menenghini AC, Ferraz E, Vianna EO, Carvalho Borges M. Knowledge of technique for using inhalation devices among asthma and COPD patients. J Bros pneumol. 2009; 35(9): 824-31.

Rau JL. Practical problems with aerosol therapy in COPD. Respiratory care (2006) vol 51; 2.

Šuškovič S. Astma pri odraslih: priročnik o zdravljenju astme za bolnike. Ljubljana:

Lek, 2007.

Šuškovič S. KOPB: kronična obstruktivna pljučna bolezen: priročnik za bolnike.

Ljubljana: Pfizer, Podružnica: Boehringer Ingelheim Pharma, Podružnica, 2008.

Šuškovič S, Počvavšek I, Fležar M. Načini aplikacije inhaliranih zdravil. V: Osnove klinične alergologije in astme: pouk bolnika z astmo: učna delavnica, Kranjska Gora, 26.–28.januar 2012. Golnik: Klinika Golnik, 2012. Str. 94–98.

STRATEGIJE VARČEVANJA Z ENERGIJO ZA BOLNIKE S KOPB Monika Jeruc Tanšek, dipl.fiziot.

Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik Oddelek za fizioterapijo in respiratorno rehabilitacijo

monika.jeruc@klinika-golnik.si

IZVLEČEK

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) v svojem poteku skozi desetletja (s stalno napredovalo okvarjeno pljučno funkcijo, povečanjem intenzivnosti težke sape ter izgube telesne kondicije) pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Bolniki, ki živijo z napredovalo obliko KOPB, so pogosto zadihani, utrujeni in imajo znižane zaloge energije. Z namenom pomoči bolnikom, da bi svoje dnevne aktivnosti izvajali čim bolj ekonomično, so bile razvite strategije varčevanja z energijo. Strategije varčevanje z energijo sodijo med bolj zapletene procese sprememb vedenja, aktivnega svetovanja ter demonstriranja bolnikom, da zavestno spremenijo nekatere že uveljavljene navade in rutine. Gre za na videz nepomembne popravke, ki pa jih je lahko sila težavno in frustrirajoče doseči. Strategije varčevanja z energijo lahko izvajamo na različne načine:

uravnavanje tempa telesne aktivnosti, združevanje več različnih dnevnih aktivnosti ali vrst telesne dejavnosti, prilagoditve dnevnih aktivnosti ali kombinacija vseh naštetih strategij.

Namen tega strokovnega članka je predstaviti nekaj osnovnih strategij varčevanja z energijo za bolnike s KOPB. Namen delavnice pa je, da bi opisane strategije varčevanja z energijo udeleženci tudi sami praktično preizkusili.

Bistvenega pomena je, da bolnikom približamo njim primerne strategije in z njimi vztrajamo pri izvajanju. Pri tem moramo biti zdravstveni delavci zelo previdni, nevsiljivi in potrpežljivi. Ko strategije postanejo del njihovega vedenja in življenjskega sloga, bodo bolniki opazili, da z manj vložene energije opravijo več dnevnih aktivnosti.

Ključne besede: KOPB, napredovanje bolezni, strategije varčevanja z energijo, uravnavanje tempa dnevnih aktivnosti , težka sapa, izčrpanost.

UVOD

Strategije varčevanje z energijo in uravnavanje tempa dnevnih aktivnosti, sta izraza, ki se sicer pogosto uporabljata z enakim namenom. Kako pogosto bolnikom svetujemo, da upočasnijo svoj „tempo“? Dejansko je to stavek, ki je zaradi današnjih zahtev okolja vse bolj v uporabi tudi pri zdravih posameznikih v populaciji. Ampak kaj dejansko pomeni uravnavanje tempa dnevnih aktivnosti?

Strategije varčevanje z energijo (del teh je tudi uravnavanje tempa dnevnih aktivnosti) sodijo med bolj zapletene procese sprememb vedenja in aktivnega svetovanja ter demonstriranja posameznikom, da zavestno spremenijo nekatere

M.Jeruc Tanšek: Strategije varčevanja z energijo za bolnike s KOPB

že uveljavljene navade in rutine. Gre za na videz nepomembne popravke, ki pa jih je lahko sila težavno in frustrirajoče doseči. Odpor bolnikov in svojcev/skrbnikov na spremembo določenega vedenja, moramo razumeti globlje od morebitne muhavosti, saj gre večinoma za hudo stisko in nemoč ob realni ugotovitvi, da imajo neozdravljivo kronično bolezen, ki neizogibno napreduje, torej se njihovo stanje postopno slabša (Booth et al., 2011).

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) v svojem napredovanju (s stalno napredovalo okvarjeno pljučno funkcijo, povečanjem intenzivnosti težke sape ter izgube telesne kondicije) pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Nekoč samostojni in aktivni posamezniki, počasi, a vztrajno izgubljajo svojo zmožnost za samostojno življenje, to jih vodi v odvisnost od pomoči druge osebe in neizogibno vpliva tudi na njihovo samopodobo (Rochester et al., 2015).

Bolniki, ki živijo z napredovalo obliko KOPB, so pogosto zadihani, utrujeni in imajo znižane zaloge energije, kar je lahko posledica številnih faktorjev.

Napredovala bolezen resno prizadene parametre pljučne funkcije in privede do zmanjšanja vadbene zmogljivosti, ta pa vodi do telesne nedejavnosti in nezainteresiranosti bolnika za vadbo. Bolniki so dekondicionirani do te mere, da za začetek določene telesne dejavnosti, potrebujejo veliko več truda in energije (v primerjavi z zdravimi posamezniki), to pa ima posledično velik vpliv na njihovo raven energije. V tem stanju bolnikovo telo tudi deluje bolj neučinkovito, saj potrebuje veliko večje količine energije za izvedbo običajnih dnevnih aktivnosti. Drugi dejavniki, ki tudi pomembno vplivajo na energetske zaloge so:

slabši apetit, neustrezna prehrana ter s strani bolnika zaznan upad kakovosti življenja, ki ima lahko negativen vpliv na razpoloženje, zato bolnikom posledično pomembno upade motivacija (Booth et al., 2014).

Danes pogosto prihaja do slabega razumevanja pomena strategij varčevanja z energijo. Bolniki se namreč sprašujejo: "Na eni strani so mi povedali, naj bom telesno dejaven, ampak na drugi strani, so mi predlagali počitek, kadar bom utrujen. Kaj je zdaj prav?" Razumljivo je, da tako dojemanje lahko povzroči zmedenost med bolniki in včasih morebiti tudi med zdravstvenimi delavci.

Dejstvo pa je, da morajo biti strategije varčevanje z energijo trdno prepletene s primerno in redno telesno dejavnostjo, saj združeni učinkovito zmanjšujejo težko sapo. Strategije varčevanja z energijo izvajamo na različne načine: uravnavanje tempa telesne aktivnosti, združevanje več različnih dnevnih aktivnosti ali vrst telesne dejavnosti, prilagoditve dnevnih aktivnosti ali kombinacija vseh naštetih strategij. Katerega od načinov bomo izbrali, pa je odvisno predvsem od življenjskega sloga bolnika (Booth et al., 2014).

METODE

Namen tega strokovnega članka je predstaviti nekaj osnovnih strategij varčevanja z energijo za bolnike s KOPB. Namen delavnice pa je, da bi opisane strategije varčevanja z energijo udeleženci tudi sami praktično preizkusili.