BRONHOSKOPSKO ZMANJŠANJE VOLUMNA PLJUČ

Bronhoskopsko zmanjšanje volumna pljuč se je pojavilo v času pred razmahom minimalno invazivne videtorakoskopske kirurgije, kot varnejša, vendar veliko dražja alternativa kirurškemu zmanjšanju volumna pljuč.

Namesto s kirurško odstranitvijo dela pljuč, pri bronhoskopskem zmanjšanju volumna pljuč podoben učinek dosežemo z vstavitvijo večjih posebnih enosmernih zaklopk (valvul ali dežničkov) v več segmentnih ali subsegmentnih bronhijev (slika 4).

Slika 4. Dve zaklopki v segmentnih bronhijih levih pljuč. Vir: Olympus

Z zaklopkami povzročimo atelektazo, oziroma zmanjšanje zaprtih delov pljuč, ki pa kljub popolni zapori bronhijev ni vedno uspešno in predvidljivo. Še vedno ni povsem jasno ali je neuspeh posledica kolateralne ventilacije ali drugih, še nepoznanih mehanizmov.

Prednost vstavljanja zaklopk je v tem, da jih vstavimo skozi delovni kanal upogljivega bronhoskopa v lokalni anesteziji, v primeru kakršnih koli zapletov pa jih z upogljivim bronhoskopom lahko tudi odstranimo. Glavna slabost endoskopskega zmanjševanja pljučnega volumna sta visoka cena zaklopk in dejstvo, da kljub natančni pripravi bolnika še vedno ne vemo, kateri bolnik bo imel koristi od posega (Sterman et al., 2010).

Poleg zaklopk obstajajo tudi drugi načini bronhoskopskega zdravljenja emfizema, ki pa so vsi še v preizkusni fazi: vstavljanje spiral, ustvarjanje novih poti za pretok zraka, vbrizgavajo polimerov in vroče pare v prizadete dele pljuč ipd.

T.Stupnik: Bronhoskopski in kirurški načini zmanjševanja volumna pljuč

ZAKLJUČEK

Z zmanjšanjem volumna pljuč lahko bolnikom z napredovalim emfizemom dramatično izboljšamo kakovost življenja in pomembno podaljšamo preživetje. Kljub dokazanim uspehom in majhni smrtnosti, tovrsten način zdravljenja v Sloveniji, pa tudi drugje po svetu še vedno premalo izkoriščamo.

Z napredkom videotorakoskopske kirurgije je postala kirurška odstranitev emfizemskih delov pljuč dokaj preprost poseg z malo resnimi zapleti, zato med kirurgijo in bronhoskopskim zmanjšanjem volumna pljuč kar se tiče zapletov in smrtnosti ni bistvenih razlik.

Glavna prednost vstavitve bronhialnih zaklopk je predvsem reverzibilnost, saj lahko zaklopke v primeru neuspeha ali težav tudi odstranimo, glavna slabost pa visoka cena in še vedno dokaj omejena uspešnosti.

Literatura

Deslauriers J, Mehran R. Handbook of perioperative care in general thoracic surgery.

Elsevier Mosby: Philadelphia, PA; 2005: 546-50.

National Emphysema Treatment Trial Research Group. A Randomized Trial Comparing Lung-Volume–Reduction Surgery with Medical Therapy for Severe Emphysema. N Engl J Med 2003; 2059-73.

Huang W, Wang WR, Deng B, Tan YQ, Jiang GY, Zhou HJ et al. Several clinical interests regarding lung volume reduction surgery for severe emphysema: meta-analysis and systematic review of randomized controlled trials. J Cardiothorac Surg. 2011; 148.

Sterman DH, Mehta AC, Wood DE, Mathur PN, McKenna RJ, Ost DE et al.: A Multicenter Pilot Study of a Bronchial Valve for the Treatment of Severe Emphysema. Respiration.

2010; 222–233.

PRAVILEN ODVZEM KUŽNIN ZA MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE Doc.dr. Viktorija Tomič, dr.med.

Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, Golnik Laboratorij za respiratorno mikrobiologijo

viktorija.tomic@klinika-golnik.si

IZVLEČEK

Okužbe so pomemben vzrok morbiditete in kljub dobrim možnostim zdravljenja tudi mortalitete. Za kakovostno obravnavo bolnikov s sumom na okužbo je potrebna ustrezna, hitra in točna mikrobiološka diagnostika, ki omogoči ciljano protimikrobno zdravljenje. Ker ima napaka v predanalitski fazi mikrobiološke diagnostike lahko hude posledice, je znanje o ustreznih postopkih odvzema kužnin zelo pomembno. Redna komunikacija in izmenjava znanja med zdravniki, medicinskimi sestrami/tehniki in laboratorijskimi delavci zagotovo pripomore k zmanjšanju možnosti za napake.

Ključne besede: mikrobiološka preiskava, kužnina, odvzem, zavrnitev UVOD

Okužbe, ki nastanejo v domačem okolju kot tudi okužbe, povezane z zdravstvom, predstavljajo pomemben delež obolevnosti vseh starostnih skupin prebivalstva. Hitra in kakovostna mikrobiološka diagnostika za ugotavljanje povzročitelja okužbe, pomembno prispeva k uspešnosti zdravljenja okužb, k preudarni rabi protimikrobnih zdravil in zmanjševanju nastajanja odpornosti mikrobov proti zdravilom. Hitra in natančna identifikacija vzročnega mikroba omogoča izbiro najustreznejšega protimikrobnega zdravila, zgodnji začetek najprimernejšega zdravljenja in s tem večjo možnost za ugoden izid zdravljenja, še posebej pri težjih okužbah ali pri posebno občutljivih skupinah bolnikov.

Mikrobi so živa bitja, ki zelo hitro rastejo, se razmnožujejo in odmirajo. Če se to zgodi med odvzemom, transportom ali shranjevanjem klinične kužnine, to razvrednoti mikrobiološko diagnostiko in dobljeni rezultati so lahko zavajajoči.

Zavedati se moramo, da je predanalitična faza ravnanja s kužninami odločilna za točnost rezultatov mikrobiološke diagnostike.

Zdravniki morajo zaupati, da so rezultati, ki jih posreduje mikrobiološki laboratorij točni in klinično relevantni. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti mikrobiološke diagnostike pa laboratorij potrebuje ustrezno izbrane kužnine, ki so odvzete na primeren način in transportirane pod ustreznimi pogoji glede na vrsto kužnine, mikroorganizme, preiskavo. Interpretacija rezultatov mikrobioloških preiskav je zahtevna in v celoti odvisna od kakovosti kužnine, zato je znanje o pravilnih postopkih odvzema, transporta in shranjevanja posameznih vrst kužnin lahko odločilno za zagotavljanje kakovostne mikrobiološke diagnostike.

V.Tomič: Pravilen odvzem kužnin za mikrobiološke preiskave

Če nekoliko poenostavimo obravnavo bolnika z okužbo, zdravnika zanimajo predvsem odgovori na tri osnovna vprašanja in sicer

1. ali bolezen povzroča mikrob?

2. če je odgovor da, kateri mikrob?

3. kakšna je občutljivost mikroba, da lahko predpišemo ciljano protimikrobno zdravljenje (Baron et al., 2010).

Mikrobiološka diagnostika lahko ponudi odgovore na tri zastavljena vprašanja, vendar laboratorij potrebuje ustrezno izbrano, odvzeto in transportirano kužnino.

Precejšen delež kužnin odvzamejo medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so pogosto ujeti med naročili zdravnikov in zahtevami laboratorija ter morajo dobro poznati in razumeti tako želje klinikov kot potrebe in pravila mikrobiološkega laboratorija. Pogosto pozabljamo, da je zagotavljanje kakovostnega vzorca dolžnost vseh treh profesionalnih skupin (zdravnik, medicinska sestra/tehnik, laboratorijski analitik), ki so udeležene v procesu obravnave bolnika z okužbo, zato je komunikacija med njimi izjemno pomembna. Redna izmenjava znanj med tremi profesionalnimi skupinami in posodabljanje postopkov odvzema, transporta in shranjevanja, kadar je to strokovno upravičeno in potrebno, zagotavljata dobre pogoje za kakovostno mikrobiološko diagnostiko in kakovostno obravnavo bolnikov s sumom na okužbo.