POMEN KOORDINIRANE PREDAJE BOLNIKA S TZKD V DOMAČE OKOLJE

Že ob sprejemu bolnika v bolnišnico je potrebno pripraviti ustrezen načrt odpusta, da ne pride do ponovnega sprejema pacienta zaradi pomanjkljivega odpusta prejšnje hospitalizacije. Hkrati s tem preprečimo povečanje stroškov obravnave, ki jih v tem času ne smemo zanemariti. Pri odpustu pacienta je pomemben celoten multidisciplinarni tim, ki se pri svojem delu mora usklajevati in dopolnjevati. Ob odpustu je potrebno upoštevati pacientovo stanje, njegove želje, potrebe in hkrati zagotavljati varno in učinkovito okrevanje. V obravnavo je potrebno vključiti ostale službe izven bolnišnice: socialno službo v okolju, kjer

pacient živi, in patronažno službo. Istočasno je potrebno že med pripravo na sprejem ter ves čas hospitalizacije vključiti svojce oz. skrbnike (Lavtižar, Sivec, 2013).

Rezultati zdravljenja, kakovost življenja bolnikov s TZKD in tudi uspešnost patronažne zdravstvene nege v domačem okolju so odvisni tudi od tega na kak način je bil izveden odpust bolnika iz bolnišničnega v domače okolje in ali je dobila patronažna medicinska sestra, ki bo prevzela bolnika dovolj pravih pisnih in ustnih informacij iz strani negovalnega osebja v kliničnem okolju. Pri odpustih vidimo v Sloveniji v nekaterih okoljih velike pomanjkljivosti. Pacienti, ki so bili zdravljeni v ustanovah, ki imajo koordinatorje odpusta in dobro vpeljane protokole odpusta v domače okolja so v veliki prednosti.

Odpust težjega kroničnega bolnika v domače okolje največkrat pomeni za bolnika, predvsem pa za njegove svojce in zanj pomembne druge zelo stresen dogodek na katerega jih je potrebno pripraviti. Idealno je, če patronažna medicinska sestra dobi informacijo o predvidenem odpustu in vstopi v stik s pacientovo družino ko je pacient še hospitaliziran. Bolnišnice, ki sicer krajšajo ležalne dobe se v veliki večini trudijo, da bi pacienti in njihovi svojci ob odpustu dosegli čim večjo stopnjo samooskrbe, vendar iz prakse vemo, da vedno ni tako.

Krajšanje ležalnih dob po večini pomeni povečanje potreb po dodatni pomoči pri okrevanju, spremljanju in nadzoru iz strani zdravstvenih delavcev v domačem okolju. Glede na dejstvo, da redki izbrani zdravniki izvajajo obiske na domu, največkrat preide celotno breme zdravstvene obravnave v domačem okolju na patronažno službo, ki lahko le ob kvalitetnem odpustu v domače okolje pri bolniku prevzame koordinacijo, usklajevanje in dopolnjevanje s širšim multidisciplinarnim timom, bolnikovo družino in zanj pomembnimi drugimi.

ZAKLJUČEK

Za kakovost življenja večine bolnikov, ki so odvisni od TZKD je pomembno, da čim več časa brez zapletov preživi v domačem okolju in je v bolnišnici le ob resnih poslabšanjih ali zapletih bolezni. Zato je pomembno, da je patronažna medicinska sestra vključena v pomoč in nadzor bolniku in njegovi družini tudi v primeru, če je stopnja bolnikove samooskrbe visoka, saj lahko ustrezna zdravstvena nega in celostna obravnava v domačem okolju pomembno vpliva na ohranitev kakovosti življenja kljub bolezni.

Medicinske sestre kot pravi Sovič (2011) ob preizkušnjah bolnih ljudi rastemo in postanemo dojemljive za tisto, čemur pravijo filozofi, umetniki in misleci modrost in ljubezen.

Večjo kakovost dela in izpolnitev poklicne vloge lahko medicinske sestre dosežemo le z ustrezno formalno izobrazbo, pridobljenimi strokovnim znanjem in spretnostmi, s sposobnostjo empatije, primernim odnosom in načinom komuniciranja s pacienti in med seboj. Le na tak način bomo medicinske sestre lahko utemeljevale in dokazovale nepogrešljivo vlogo zdravstvene nege na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, s svojim preventivnim in kurativnim delovanjem pa pacientom

A Krajnc: Obravnava bolnika s KOPB na TZKD s strani patronažne medicinske sestre

potrjevale, da smo 24 ur na dan njihove zagovornice vredne zaupanja. Za to pa potrebujemo še bistvene premike v organizaciji patronažne službe. Piramido vrednostnega sistema v Sloveniji, po kateri diplomirane medicinske sestre delajo samo dopoldne in to predvsem na delovnih mestih, kjer organizirajo delovni proces (Skela Savič, 2009) bo potrebno tudi pri marsikaterem izvajalcu v patronažni dejavnosti obrniti. V neposrednem delovnem okolju imajo medicinske sestre odgovornost pri razvoju zdravstvene nege, zato bo v prihodnosti tudi v patronažni dejavnosti na terenu potrebno zagotoviti kontinuirano vsakodnevno prisotnost izvajalcev zdravstvene nege, izobraženih v skladu z direktivo EU. Le na tak način bomo lahko povečali kakovost zdravstvene oskrbe in zadovoljili vse večje potrebe kroničnih pacientov in njihovih družin, med katerimi je potrebno predvsem zaradi specifičnosti obravnave bolezni in s ciljem dviga kakovosti bivanja v domačem okolju kljub omejitvam posebno pozornost nameniti pacientom s TZKD.

Literatura

Debeljak A. Kronična obstruktivna pljučna bolezen. Med Razgl. 2003;42: 257-76.

Hoyer S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo;

2005.

International Council of Nurses. (2010). Position statement primary care. Dostopno na:

http://www.icn.ch/images/stories/documents/publications/position_statements/D02_N urses_Primary_Health_Care.pdf (2.2.2016).

Jakhel T. Kakovost življenja bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu. In:

Klemenc D, eds. Zbornik predavanj7. Kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11.-13-maj 2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenija-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Sloenije;2009. Dostopno na:

http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/kongres_zbn_7/ustne-predstavitve.html (2.2.2016).

Lavtižar J, Sivec G. Vloga koordinatorja odpusta v splošni bolnišnici Jesenice. In:

Klemenc D, Majcen S, Štemberger Kolnik T, eds. Moč za spremembe, medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema: zbornik prispevkov z recenzijo, 9.kongrs zdravstvene in babiške nege Slovenije, Kongresni center Brdo pri Kranju, 9. in 10.maj 2013. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije;

2013:175-81.

Letonja S. Kaj naj bi zdravnik družinske medicine vedel o trajnem zdravljenju s kisikom na domu? In: Židanik S, eds. Medicinsko tehnični pripomočki. Maribor: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2004: 95-98.

Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur.l. RS, št. 19/1998. Spremembe: Ur.l. RS, št. 47/1998, 26/2000, 67/2001, 33/2002, 37/2003, 117/2004, 31/2005, 83/2007, 22/2009.

Skela Savič B. Zdravstvena nega in raziskovanje: nekateri vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Obzor Zdr N. 2009; 43(3):

209-22.

Sovič J. Kakovost življenja bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu[diplomsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru;2011.

Zaletel Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za javno zdravje; 2007.

Železnik D, Horvat M, Panikvar Žlahtič K, Filej B, Vidmar I. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.

T.Stupnik: Bronhoskopski in kirurški načini zmanjševanja volumna pljuč

BRONHOSKOPSKI IN KIRURŠKI NAČINI ZMANJŠEVANJA