DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje vizualne identitete glasbenega studia
Eva Štupnik Ljubljana, 2021
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje vizualne identitete glasbenega studia
Mentor: doc. Roman Ražman Ime in priimek avtorice: Eva Štupnik
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42180040 Študijski program in smer:
Oblikovanje vizualnih komunikacij Grafično oblikovanje Ljubljana, junij 2021
Naslov diplomskega dela: Oblikovanje vizualne identitete glasbenega studia Title of thesis: Visual identity design of a music studio
UDK: 766(043.2)
Vizualne komunikacije Visual communications Grafično oblikovanje Graphic design
Vizualna identiteta Zvok
Glasbeni studio Minimalizem Diplomska naloga
Visual identity Sound
Music studio Minimalism BA thesis
Diplomsko delo se osredotoča na spoznanje fenomena zvoka in prvine snemanja zvoka ter vpeljavo tega v načrtovalski del diplomske naloge. Praktični del naloge bo vizualna identiteta studia Music Corner, ki bo med drugim temeljila na teoriji minimalizma v oblikovanju. Predvideni obseg bodo zaokroževali tudi naslednji gradniki in aplikacije: razpoznavni znak, osnovne tiskovine, spletna stran.
Pričakovani cilji so dokončana preureditev celostne vizualne identitete v praktičnem delu in jasna razlaga/raziskava v teoretičnem delu.
Izvleček
Diploma thesis focuses on understanding the phenomenon of sound and sound recording through- out history and today. The practical part of this thesis will be the visual identity of the Music Corner recording studio, which will be based, among other things, on the theory of minimalism in design. The planned scope will also be rounded off by the following widgets and applications: logo, main printed matter and a website. The expected goals are a complete rearrangement of the overall visual identity in the practical part and a clear explanation / research in the theoretical part.
Abstract
1. Uvod v diplomsko delo 8
2. Fenomen zvoka 9
2.1. Zgodovina posnetega zvoka 9
2.2. Psihološki vpliv zvoka 13
2.3. Uporaba zvoka kot medij v umetnosti 16
3. Minimalizem 17
3.1. Minimalizem kot življenjski stil 17
3.2. Minimalizem kot umetniško gibanje 17
3.3. Minimalizem v grafičnem oblikovanju 18
3.4. Minimalizem v glasbi 19
4. Funkcija glasbenega studia 20
5. Oblikovanje vizualne identitete glasbenega studia 21
5.1. Vizualna identiteta 21
5.2. Predstavitev podjetja 22
5.3. Oblikovna izhodišča 22
5.4. Proces oblikovanja 22
5.5. Osnovni gradniki vizualne identitete Music Cornerja 23
5.5.1 Prepoznavni znak 23
5.5.2 Črkovna vrsta 24
5.5.3 Barva 25
5.5.4 Kontrast 25
5.6. Oblikovanje promocijskih aplikacij 26
5.6.1 Vizitka 26
5.6.2 Piktogrami 27
5.6.3 Plakati 28
5.6.4 Torba 29
5.7. Oblikovanje spletne pojavnosti 30
5.7.1 Tehnična dokumentacija,spletna stran 32
5.7.2 Predstavitev rešitve 33
5.7.3 Tehnična dokmentacija, mobilna verzija 34
5.7.4 Predstavitev rešitve 35
Kazalo
6. Zaključek 36 7. Literatura 37 8. Seznam slikovnega gradiva 38 9. Priloge
Prikaz razpoznavnega znaka Prikaz spletnih pojavnosti Prikaz promocijskih aplikacij Prikaz navigacijskih aplikacij Prikaz plakatov
Glasba in oblikovanje sta dve področji, ki sta me izoblikovali v osebo, kakršna sem danes, zato sem si zastavila nalogo, ki mi je tematsko zelo blizu. S pisanjem te naloge je zraslo moje razumevanje, kako pristopiti k reševanju zastavljenih izzivov kot oblikovalec in s tem posledično tudi boljše dojemanje grafičnega oblikovanja. Prve ideje in teze so nastajale že leta 2018, ko sem sama stopila v novoodprti glasbeni studio in se kot oblikovalka začela spraševati o njegovi vizualni identiteti in njenem potencia- lu. Moje razmišljanje in principi so se od takrat do danes precej spremenili. Ambiciozno sem si sprva nalogo zastavila zelo široko, načrtovala sem stvari, na katere danes niti pomislila ne bi. Ker imam 15 let izkušenj na področju glasbe, se mi je zdelo, da vem o uporabniški izkušnji več kot povprečni oblikovalec. To sem vzela kot prednost tudi pri raziskovanju teoretičnega dela naloge. Z najboljšimi nameni sem želela preoblikovati že obstoječo vizualno identiteto, bolj natančno, načrtovati in zreal- izirati spletno stran, ki je del tega. Nisem pa se zavedala, da za oblikovalca s samo 4-letnimi resnimi izkušnjami, to ne bo lahek izziv.
Od prvih zametkov in posvetov glede idej do danes je tako minilo več kot eno leto in rada bi poudari- la, da sem v raziskovanju in načrtovanju pogosto vztrajala iz trme, ki je bila posledica različnih odločitev in vplivov. Glavni rezultat te diplome je moja izkušnja, ob kateri sem se naučila, kaj pomeni raziskati delovno okolje in oblikovati izdelek, predvsem pa sem na podlagi lastne izkušnje začela v oblikovalskem procesu razumevati ravni, znotraj katerih z oblikovanjem delujemo in vplivamo. Moja predstava o oblikovanju je bila pred tem navkljub nekaterim izkušnjam precej drugačna in če pot do nastanka diplome ne bi bila precej težavna, do teh spoznanj ne bi prišlo.
1 Uvod v diplomsko delo
Leta 1857 je Édouard-Léon Scott de Martinville izumil fonavtograf, prvo napravo, ki je lahko snemala zvočne valove. Namenjen je bil le vizualni študiji posnetka in ni mogel predvajati dejanskega zvoka.
Medij za snemanje je bil list papirja, prevlečen s sajami, ovit okoli vrtljivega valja na nosilni palici.
Pisalo, pritrjeno na diafragmo skozi vrsto vzvodov, je skozi saje črtalo črto in ustvarilo grafični zapis gibanj diafragme, ko so jo avdiofrekvenčne spremembe zračnega tlaka na minuto premikale naprej in nazaj.
Fonograf ali gramofon, ki ga je izumil Thomas Edison leta 1877, je lahko posnel zvok in ga tudi predvajal. Najzgodnejša prodana vrsta fonografa je bila posneta na tankem listu staniola, ovitega okoli ožlebljenega kovinskega valja. Pisalo, povezano z zvočno vibrirano membrano, je med vrtenjem cilindra potisnilo folijo v utor. Vibracija pisala je padala pravokotno na snemalno površino, zato se je globina vdolbine spreminjala z avdio-frekvenčnimi spremembami zračnega tlaka, ki je prenašal zvok.
2 Fenomen zvoka
2.1 Zgodovina posnetega zvoka
Slika 1 leon scott de martinville phonautograph, 1857.
Slika 2 Vintage Gramophone, 1877.
Snemanje z žico je bila prva tehnologija magnetnega snemanja. Bila je analogna vrsta shranjevanja zvoka, pri kateri je magnetno snemanje narejeno na tanki jekleni žici. Prvi magnetni snemalnik je leta 1898 izumil Valdemar Poulsen. Snemanje z magnetno žico je bilo v petdesetih letih nadomeščeno s snemanjem z magnetnim trakom, vendar so bile naprave, ki uporabljajo enega ali drugega od teh medijev, že več let bolj ali manj sočasno v razvoju, preden se je katera od njih začela splošno upora- bljati. Naslednji zelo pomemben razvoj magnetnega traku je bilo multitrack snemanje, pri katerem je trak razdeljen na več med seboj vzporednih skladb. Skladbe se prenašajo na istem mediju, zato ostanejo v popolni sinhronizaciji. Prvi razvoj na področju multitrack snemanja je bil stereo zvok, ki je snemalno glavo razdelil na dva tira. Prvič so ga razvili nemški avdioinženirji. Okoli leta 1943 je bil posnetek dveh skladb hitro sprejet za sodobno glasbo v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
V zgodnjih sedemdesetih letih je bil verjetno najpomembnejši mejnik v zgodovini snemanja zvo- ka uvedba tistega, kar se je takrat imenovalo električno snemanje. Ta novost je odpravila resonance zvočnega zvoka, značilne za akustični proces, ustvarila jasnejše in bolj polne posnetke, tako da je močno razširila uporabni obseg zvočnih frekvenc, in omogočila zajemanje prej neobdelanih oddal- jenih in slabih zvokov. Električno snemanje je povečalo fleksibilnost samega postopka , vendar je bila izvedba še vedno vezana neposredno na snemalni medij, zato je bil v primeru napake celoten posnetek pokvarjen.1
1 David MORTON, The life story of a technology, California 2004 , str. 22.
Slika 3 Magnetic tape recorder, 1950.
V osemdesetih letih so bile uvedene digitalne metode snemanja, analogno snemanje na trak pa je bilo postopoma izpodrinjeno, čeprav nikakor ni izginilo. (Številni profesionalni studii, zlasti tisti, ki skrbijo za velike proračunske stranke, uporabljajo analogne snemalnike za multitracking in/ali mešanje.) Dig- italni zvočni trak nikoli ni postal pomemben kot medij za snemanje po želji potrošnikov, delno zaradi pravnih zapletov, ki izhajajo iz strahu pred piratstvom. Nekaj let po uvedbi digitalnega snemanja so izdelovali multitrack snemalnike za uporabo v profesionalnih studiih. V zgodnjih devetdesetih letih so bili za uporabo v domačih studiih predstavljeni sorazmerno poceni multitrack digitalni snemalni- ki; vrnili so se k snemanju na videokaseto. Najbolj opazen pri tej vrsti snemalnika je ADAT. Naprava ADAT, ki jo je razvil Alesis, je bila prvič izdana leta 1991 in lahko posname 8 skladb digitalnega zvoka na eno samo video kaseto S-VHS. Stroj ADAT je še vedno zelo pogost pripomoček v profesio- nalnih in domačih studiih po vsem svetu.
Na potrošniškem trgu so trakove in gramofone v veliki meri izpodrinile zgoščenke (CD). Ti snemalni mediji so popolnoma digitalni in za predvajanje zahtevajo zapleteno elektroniko. Digitalno snemanje je napredovalo k večji natančnosti, formati, kot je DVD-A, ponujajo hitrost vzorčenja do 192 kHz.
Digitalizacija zvočnega posnetka je zaznamovala konec ene dobe snemanja in začetek druge. Digitalne datoteke so učinkovito odpravile potrebo po ustvarjanju ali uporabi diskretnega, namensko narejenega fizičnega nosilca snemanja (plošče, koluta traku itd.) kot primarnega sredstva za zajemanje, izdelavo in distribucijo komercialnih zvočnih posnetkov. Sočasno z razvojem teh formatov digitalnih datotek je prišlo do dramatičnega napredka domačega računalništva in hitre širitve interneta. To je pomenilo, da je mogoče digitalne zvočne posnetke zdaj zajemati, obdelovati, reproducirati, distribuirati in shrani- ti v celoti v elektronski obliki na vrsto magnetnega in optičnega snemanja medijev in jih je mogoče distribuirati kjer koli po svetu.
Slika 4 Alesis, 1991.
Storitve pretakanja glasbe so postale priljubljene od konca 20. stoletja. Pretakanje zvoka od poslušalca ne zahteva lastništva zvočnih datotek. Namesto tega ga posluša prek interneta. Storitve pretakanja ponujajo alternativni način uživanja glasbe, nekatere pa sledijo freemium poslovnemu modelu. Model freemium, ki ga uporabljajo številne storitve pretakanja glasbe, kot sta Spotify in Apple Music, ponuja brezplačno omejeno količino vsebine, nato pa plačljive vrhunske storitve. Obstajata dve kategoriji, v katerih so storitve pretakanja kategorizirane, radijske ali na zahtevo. Storitve pretakanja, kot je Pan- dora, uporabljajo radijski model, ki uporabnikom omogoča, da izberejo sezname predvajanja, ne pa tudi določenih pesmi, ki jih je treba poslušati, medtem ko storitve, kot je Apple Music, uporabnikom omogočajo poslušanje tako posameznih skladb kot vnaprej pripravljenih seznamov predvajanja.12
2 Greg MILNER, The story of recorded music, London 2011, str.89.
Slika 7 Pandora, 2000, digitalna tenika.
Slika 6 Apple music, 2015, digitalna tenika.
Slika 5 Spotify, 2006, digitalna tenika.
Da glasba vpliva na človeka na različne načine, se verjetno domneva, odkar so ljudje igrali muziko.
Že dolgo velja za učinkovito sredstvo za sprožitev razpoloženja in posnemanje neverbalnega. O tem, da je glasba močan dražljaj za manipuliranje razpoloženja, so pisali že poeti, skripterji, skladatelji skozi zgodovino in v zadnjih dveh stoletjih tudi znanstveniki. Nešteto bibliografij izhaja iz 19. stolet- ja in kažejo na to, da je glasba na tak ali drugačen način povezana s psiho. Manfred Clynes, izučen v glasbi in nevropsihologiji, trdi, da dobro strukturirana skladba deluje na posameznikov živčni sistem kot ključ na ključavnico. V možganih sproži reakcijo, ki se navezuje na emocije.
Glasba ni zgolj generična zvočna masa, temveč kompleksna kemija elementov, ki jih je mogoče na- dzorovati. Več raziskovalcev je v preteklih letih proučevalo tempo in vsi so prišli do enakega splošne- ga zaključka: da je hitra glasba bolj osrečujoča in/ali prijetna kot počasna. Bolj natančno, Hevner (1937) je ugotovil, da so počasni tempi ponavadi vzbujali občutek miru, sentimentalnosti in/ali sloves- nosti, hitri tempi pa so sprožili odzive, ki povzročajo vznemirljive in/ali radostne občutke. Močni ritmi so bili ocenjeni kot bolj sakralni, resnobni in/ali robustni; gladko tekoči ritmi so dajali občutek srečne igrivosti ali zasanjanosti. Psihološki vpliv zvoka so proučevali Gundlach (1935), Hevner (1937), Rigg (1940b) in Watson (1942). Ugotovitve so razmeroma dosledne in kažejo na močno povezavo med viši- no glasbe in zaznano srečo: glasba z visokimi toni je bolj vznemirjajoča kot glasba z nizkimi toni, ki jo zaznavamo kot žalostno. Izvedeni sta bili vsaj dve študiji, ki sta preverjali konvencionalno razmišljan- je med glasbeniki v zahodni kulturi. Durov način ustvarja dinamične in pozitivne izraze, medtem ko molov način ustvarja nasprotne občutke.
Zdi se, da rezultati potrjujejo splošno sprejeto mnenje, da ima molovski način klavrne, jezne ali skrivnostne lastnosti v nasprotju z bolj veselimi, svetlimi ali igrivimi izrazi durovega načina. Glasbena tekstura je bila proučevana manj kot značilnosti, povezane s tonom. Vendar je zgodnja študija, ki se je osredotočila na orkestracijo, pokazala, da so pihala nosila melodijo v pesmih, ki so bile značilne za zmagoslavne ali groteskne, pihala pa so izražala nerodna ali žalostna občutja. Melodije na klaviaturo so bile zaznane kot bleščeče ali mirne, zvok strun pa je bil povezan s skladbami, ki so bile označene kot vesele. Pihala so zelo pogosto ocenili kot muhasta, medtem ko so strunske obdelave veljale za resne ali veličastne, ne glede na glasbo, ki se izvaja.
2.2 Psihološki vpliv zvoka
Zdi se, da verzije pesmi niso predstavljale nobene posebne kategorije razpoloženja, ampak so bile enako učinkovite pri izražanju različnih razpoloženj. Glasne skladbe so bile opisane kot zmagoslavne in živahne, medtem ko so bile najmehkejše skladbe ocenjene kot nežne ali mirne. Watson (1942) je tudi proučil glasnost in ugotovil, da je najglasnejša za pesmi, označene kot zelo vznemirljive ali zelo srečne, in najmehkejša za dela, ki so zaznana kot mirna ali resna.13
V zadnjih 100 letih je imela glasba izredno pomembno vlogo pri slogovnem razvoju vizualne umet- nosti. Postala je vzpodbuda in navdih za umetnike, ki želijo ustvariti čisto in transcendentalno obliko umetnosti. Glasba je bila uporabljena tudi kot analogija ali metafora v umetniškem izražanju. Vzajem- no delovanje med vizualno umetnostjo in glasbo je postalo sestavni del teorije in zgodovine umetnosti.
Abstraktni ekspresionist Jackson Pollock in kubistični slikar Stuart Davis sta med svojimi umetniškimi vplivi odkrito upoštevala jazzovsko glasbo. Na pop umetnika Andyja Warhola je močno vplivala rock skupina Velvet Underground. Tudi kadar vizualna umetnost in glasba ne vplivata odkrito druga na drugo, si lahko delita abstraktne lastnosti brez neposredne komunikacije. Umetnost in glasba imata skupne kulturne vplive – nanju lahko hkrati vplivajo lokalni družbeni pritiski, npr. politična gibanja ali tehnološki napredek, kot je množična proizvodnja.
Povezava med umetnostjo in glasbo ter njen vpliv sta najbolj vidna pri slikarskih delih. Glasba in umetnost, zlasti slikarstvo, sta tesno povezana. Okolje, v katerem se glasba in umetnost odvijata skupaj, vpliva na umetnikov ustvarjalni proces. Okoljski dejavniki, kot so barve, svetlost ali tema, vonj in zvoki, v ustvarjalcih sprožajo različna čustva in občutke. Te čutne izkušnje vstopajo v njihov ustvarjalni proces in vplivajo na naša umetniška dela. Številni umetniki, psihologi in muzikologi se strinjajo glede povezave med glasbo in umetnostjo. Če vzamemo za primer znanega ruskega slikarja in umetnostnega teoretika Vasilija Vasilijeviča Kandinskega, ga je povezava med likovno umetnostjo in glasbo tako fascinirala, da je za poimenovanje številnih svojih slik uporabil glasbene izraze.
Ljudje si slike razlagajo na različne načine, odvisno od njihovih občutkov, čustev in razpoloženja.
Glasba lahko močno vpliva na človekovo razpoloženje. Umetnikovo razpoloženje bo vplivalo na njegovo umetniško delo. To pomeni, da če med slikanjem posluša določeno glasbeno zvrst, nato pa nenadoma preklopi na drugo zvrst, bo končna slika odražala to spremembo. Veliko je primerov, ko je glasba navdihnila številne umetnike in obratno.
3 Gordon C. BRUNER II, Music, mood, and marketing, Journal of Marketing, 54/4, 1990, str. 94-102.
Barve na slikah predstavljajo različna razpoloženja in občutke, glasba pa lahko vpliva na izbiro barv.
To še posebej velja za hitro glasbo. Če umetnik slika ob poslušanju hitre glasbe, naj bi po navadi nastala abstraktna slika z veliko barvami, ker doživlja vrtinec čustev. Lahkotna glasba bo na proces slikanja vplivala drugače kot hitra ali temna glasba, saj vsaka zvrst ustvarja drugačno razpoloženje, ki se bo poznalo na končnem delu. Tako je v veliko primerih slika videti lepša in bolj realistična. Slikarji lahko nedvomno ustvarijo realistične slike, kadar so sproščeni in mirno razpoloženi. Lahkotna glasba s prižganimi lučmi pripomore, da bo končna slika zasijala v svetlih tonih in barvah. To se zgodi, ker glasba in luči/ambient vplivajo na človekovo podzavest, da izbere svetle barve. Iz depresivnih upodo- bitev na sliki bo razvidno, da je slikar poslušal žalostno glasbo in doživljal depresivna čustva. Naravno je domnevati, da posameznik, ki je dobro razpoložen, na svojih slikah ne more prikazati žalostnih čustev. Obstaja verjetnost, da je oseba ustvarila depresivno sliko, ker je imela slabe trenutke ali je bila žalostna, lahko pa zato, ker je med delom na sliki poslušala turobno glasbo.
Slika 8 Kandinski, Cutting line, 1920, slika na platno.
Zvočna umetnost je umetniška disciplina, v kateri se zvok uporablja kot primarni medij ali material.
Tako kot številne zvrsti sodobne umetnosti je lahko tudi zvočna umetnost interdisciplinarne narave ali se uporablja v številnih oblikah. Izraz sound art se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel prosto uporabljati v avantgardni sceni. Uporabljal se je izmenično z drugimi izrazi, kot so zvočna umetnost, avdio umetnost, zvočna poezija, zvočna skulptura in eksperimentalna glasba. Zvočne umet- nine so bolj povezane z umetnostjo kot z glasbo in so običajno predstavljene v muzeju, galeriji ali alternativnem prostoru. Prva uporaba tega izraza v naslovu razstave je bila leta 1979 v galeriji MoMA.
2.3 Uporaba zvoka kot medij v umetnosti
Slika 9 Thom Kubli, Black Hole Horizon, 2020, instalacija.
»Da bi bil minimalist, moraš živeti z manj kot 100 stvarmi, ne smeš imeti avtomobila, hiše ali tele- vizije, ne smeš imeti kariere, živeti moraš v eksotičnih, težko izgovorljivih krajih po vsem svetu, začeti moraš pisati blog, ne smeš imeti otrok in moraš biti mlad bel moški iz privilegiranega okolja.«
Minimalizem je orodje, ki nam lahko pomaga najti svobodo. Osvoboditev od strahu. Osvoboditev od skrbi. Osvoboditev od preobremenjenosti. Osvoboditev od krivde. Osvoboditev od depresije. Osvo- boditev od prividov potrošniške kulture, na kateri smo zgradili svoja življenja. Resnična svoboda. To pa ne pomeni, da je z lastništvom materialnih dobrin karkoli narobe. Zdi se, da se srečujemo s teža- vo v pomenu, ki ga pripisujemo svojim stvarem. Predmetom pripisujemo prevelik pomen in pri tem pogosto opuščamo svoje zdravje, odnose, strasti, osebno rast in željo, da bi iz sebe naredili nekaj več.
Seveda imajo ljudje pravico si želeti družine, hišo, kariero itd. Minimalizem nam preprosto omogoča, da te odločitve sprejemamo bolj zavestno in premišljeno.14
4 Janet WOLFF, The meanings of minimalism, Contexts, 4/1, 2005, str. 65-68.
3 Minimalizem
3.1 Minimalizem kot življenski stil
Minimalizem se je pojavil konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se umetniki, kot je bil Frank Stella, čigar Črne slike so bile leta 1959 razstavljene v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, začeli odvračati od gestualne umetnosti prejšnje generacije. Razcvet je umetniško gibanje doživelo v šestde- setih in sedemdesetih letih 20. stoletja, najpomembnejši inovatorji gibanja pa so bili Carl Andre, Dan Flavin, Donald Judd, Sol LeWitt, Agnes Martin in Robert Morris.
Razvoj minimalizma je povezan z razvojem konceptualne umetnosti, ki je prav tako cvetela v šestde- setih in sedemdesetih letih. Obe gibanji sta izpodbijali obstoječe strukture ustvarjanja, razširjanja in gledanja umetnosti ter trdili, da je pomen, ki se pripisuje umetniškemu predmetu, napačen in vodi v tog in elitističen svet umetnosti, ki si ga lahko privošči le peščica privilegiranih. Minimalistično umet- nost lahko gledamo estetsko kot zelo prečiščeno obliko. Predstavlja tudi lastnosti, kot so resnica , ker se ne pretvarja, da je nekaj kar ni. Vidimo jo lahko tudi kot preprostost in harmonijo. 15
5 Cedric VANEENOO, Minimalism in art and design, Academic Journal, dostopno na < e http://www.academicjournals.org/jfsa> (25. 03.
2021).
3.2 minimalizem kot umetniško gibanje
Vpliv minimalizma je danes viden povsod, od interneta in uporabniških vmesnikov do videoiger in filmov. Zakaj torej minimalistično oblikovanje ni tako znan in priljubljen slog? Kratek odgovor je, da je minimalizem manj vizualni slog in je bolj načelo. Minimalistično oblikovanje je oblikovanje, ki uporablja le najpomembnejše elemente, vključno z osnovnimi oblikami in omejeno barvno paleto, da bi ustvarilo nekaj zelo preprostega, a zapomnljivega. Minimalizem se ne pretvarja, da je nekaj, kar ni, izraža direktnost, preprostost in harmonijo. Zato torej, ko v oblikovanju uporabimo načelo minimal- izma, uporabnika ne zavajamo z nepotrebnimi elementi, ampak ga postavimo neposredno pred bistvo našega dela.
Eden od izzivov pri oblikovanju minimalistične zasnove je zagotoviti, da je vse vizualno usklajeno.
Ker na začetku uporabljamo manj elementov, je veliko bolj očitno, kdaj določen element povzroča ner- avnovesje. To še posebej velja, če je v oblikovanju veliko belega prostora, z namenom, da bi pritegnili več pozornosti na določene elemente. Zato večina oblikovalcev uporablja princip mreže. Ker mini- malizem omejuje uporabo barv, je zelo močno orodje v rokah minimalističnega oblikovalca kontrast.
Ekstremni kontrast je lahko ključ do ustvarjanja privlačnega elementa, ki vpliva na obiskovalca in v njem vzbudi željo, da bi izvedel več. Številne odlične minimalistične zasnove namesto slik uporablja- jo veliko tipografijo, da bi pritegnile pozornost gledalca. Uporaba različnih velikosti pisav je odličen način, da stran z malo vsebine ne postane dolgočasna. Različne velikosti pomagajo zavzeti nekaj pros- tora in dodajo vizualno zanimivost, ne da bi ustvarjale nered, ki bi ga lahko povzročila uporaba slik.
3.3 minimalizem v grafičnem oblikovanju
Slika 10 Alexander Solonskyi, Envy, concept poster, 2016, digitalna tenika.
Slika 11 25 EXAMPLES OF MINIMAL BRANDING & IDENTITY, 2018, digitalna tenika.
Minimalizem v glasbi je bil opredeljen kot estetika, slog in tehnika. Če minimalizem opredelimo predvsem kot tehniko, je izraz jasnejši in natančneje odraža nadaljnji vpliv minimalizma na novejše skladatelje in njihova dela. Če glasbeno delo označimo kot minimalistično, preprosto opredelimo eno od kompozicijskih tehnik uporabljenih v delu. Prav tako oznaka minimalističnega skladatelja odraža le skladateljevo naklonjenost uporabi te tehnike. Minimalizem je v glasbi poskušalo opredeliti le nekaj avtorjev. Med njimi Elaine Broad opisuje minimalizem kot estetiko, ki jo odlikuje “pojmovanje nenarativnega dela v nastajanju.” Glede na definicijo, minimalizem predstavlja nov način poslušanja glasbe, ki se osredotoča na sam proces. Dejavnost poslušanja glasbe se bistveno zmanjša, zelo ma- jhne spremembe ritma, teksture ali harmonije pa postanejo glavni dogodki v skladbi. Tako dela, ki se osredotočajo predvsem na sam proces, ali dela, ki nimajo ciljev in gibanja v smeri teh ciljev, najbolje ponazarjajo minimalizem kot estetiko v glasbi.16
6 Timothy A.JOHNSON, Minimalism: aesthetic, style, or technique?, The Musical Quarterly, 78/ 4, 1994, str. 742-770.
3.4 minimalizem v glasbi
Slika 12 Lorenza Liguori, Shy, 2019, digitalna tenika.
Snemalni studii so specializirani prostori, v katerih lahko umetniki in glasbeniki posnamejo, mešajo in producirajo zvok. Na voljo so od majhnih domačih studiev do velikih studiev, v katerih lahko snemajo celotne zasedbe orkestrov.
Ideja o snemanju glasbe se je pojavila, ko je Thomas Edison izumil fonograf, da bi izboljšal kakovost telefoniranja konec 19. stoletja. Kmalu zatem je Emile Berliner izumil način množične proizvodnje posnetih plošč, kar je odprlo pot velikim umetnikom, da so lahko posneli svoja dela. Do leta 1889 so bile izumljene škatle z zmožnostjo reprodukcije posnetih zvokov, v naslednjih letih pa je bil ustanovl- jen prvi snemalni studio z imenom New York Phonograph Company.
Ko je elektronsko posneta glasba postala naslednja velika stvar, se je za vogalom pojavila družba Western Electric, ki je začela uporabljati ojačevalnike in mikrofone za snemanje. To je bila velika sprememba v zgodovini snemalnih studiev, saj so pred uporabo te opreme ljudje, ki so ustvarjali glasbo, morali sedeti zelo blizu drug drugega in še bližje opremi, kar je povzročalo neprijetno izkušnjo snemanja.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je snemalna industrija začela uporabljati magnetne trakove, kar je pomenilo, da je bilo posnetke končno mogoče urejati. Kmalu po tem razvoju so se pojavili multitrack snemalniki, ki so zvočnim inženirjem omogočili mešanje različnih posnetkov, posnetih ob različnih časih. V današnji – digitalni dobi se večina postopkov snemanja izvaja na računalnikih in možnosti ustvarjanja so neskončne.
Snemalni studii so se v svoji več kot 130-letni zgodovini v glasbeni industriji zelo razvili. Zvočni inže- nirji in producenti so izkoristili različne snemalne medije, tako torej današnji snemalni studii upora- bljajo najnovejšo digitalno tehnologijo za ustvarjanje popolnih rezultatov.17
7 Jim COGAN in William CLARK, Temples of sound, San Francisco 2003, str. 37-90.
4 Funkcija glasbenega studia
5 Oblikovanje vizualne identitete glasbenega studia
5.1 Vizualna identiteta
Vizualna identiteta je sestavljena iz različnih elementov, ki dajejo podjetju večjo prepoznavnost in last- no identiteto. Zaradi svoje vizualne podobe deluje takšno podjetje profesionalno in ugledno, stranke pa takim podjetjem običajno bolj zaupajo. Osrednji element vizualne identitete je razpoznavni znak, ki se pojavlja v kombinaciji z informacijami, ki jih želimo poudariti. Osnovni elementi celostne podobe podjetja so po navadi poslovna vizitka, dopisni list, račun, pisemska ovojnica in žig. Ostale aplikacije so še poslovne mape, katalogi, brošure, razni obrazci. Poleg poslovnih so pomembne tudi promoci- jske aplikacije, preko katerih se podjetje pojavlja v širši javnosti. To so lahko oglasi v revijah, plakati, letaki in naslovne table, ki označujejo podjetje, ter enotno oblikovane nalepke na prevoznih sredstvih, če je to potrebno. Med pomembnejše vizualne identitetne podobe spadajo tudi spletna stran podjetja ter spletni oglasi, ki v današnjem času predstavljajo ključno vlogo v oglaševanju. Vsi našteti elementi predstavljajo podobo podjetja ali neke dejavnosti. Pomembno je, da vsi elementi delujejo enotno, saj tako večajo svojo prepoznavnost in tržno vrednost. Vizualna identiteta podjetja je tisto, zaradi česar stranke dejavnost takoj prepoznajo. Občinstvo bo identiteto podjetja povezalo z izdelkom ali storitvijo, ta identiteta pa je tisto, kar vzpostavlja povezavo med samim podjetjem in strankami, gradi zvestobo in določa, kako bodo stranke dojemale določeno dejavnost ali podjetje.18
8 Alina WHEELER, An essential guide for the whole branding team, New Jersey 2017, str. 4-18.
Slika 13 LogoArchive Issue 5, 2019, digitalna tenika.
5.2 Predstavitev podjetja
Music Corner studio je bil ustanovljen 10. julija 2019 pod vodstvom podjetja My.Hair d.o.o. Alek- sander Djuran, trenutni vodja, je razkril, da je že od mladih let bil izpostavljen tako poslovnemu kot glasbenemu svetu. Glasbeni studio se ukvarja z raznovrstnimi žanri glasbe, zaposleni sodelujejo tudi pri raznovrstnih projektih, ki ne temeljijo zgolj na glasbi, ampak samo na tehničnih, eksperimentalnih principih. Zato se ne opredeljujejo striktno na eno zvrst, ta ideja pa se v nadaljevanju ponavlja pri nji- hovi vizualni podobi. Pri lastnikih studia se je izoblikovalo zavedanje, da je njihova obstoječa vizualna identiteta z razvojem dejavnosti postala neustrezna, s tem se je pojavila potreba po novi, bolj ustrezni vizualni identiteti.
5.3 Oblikovna izhodišča
Izhodišča za načrtovanje vizualne identitete glasbenega studia sem izluščila z naslednjimi pojmi: glas- beni studio, vizualizacija zvoka, minimalizem, abstraktnost, odprtost, celovitost. Obstoječa vizualna identiteta temelji na grafični predstavitvi zvočnih valov, ki so eden bolj prepoznavnih simbolov za vizualizacijo glasbe. Od zamisli sem se nameravala oddaljiti, a hkrati nisem hotela izgubiti asociacije na glasbo. Cilj naloge je glasbenemu studiu oblikovati novo vizualno identiteto, zasnovano na princi- pih minimalizma. V načrtovanju sem že v zametkih vtkala zavezo k sistemskemu pristopu k reševanju oblikovalskih problemov, da bi na ta način zagotovila celovitost oblikovalske rešitve.
5.4 Proces načrtovanja
Koncept sem zasnovala na podlagi oblikovnih izhodišč in načrtovala rešitev, ki je zasledovala ob- likovne cilje. V nadaljevanju načrtovanja je velikokrat prišlo do spreminjanja želja glede končnega izdelka, vedno pa sem se vračala k isti ideji, in sicer na izdelek s pridihom minimalizma. Postopek preoblikovanja se je začel s popisom in analizo funkcij, ki jih glasbeni studio nudi. Nadaljeval se je s proučevanjem idej bodoče vizualne identitete. Načrtovanje je zajemalo nov razpoznavni znak, tiskov- ine, ki izražajo značaj samega studia, in spletno stran, ki bi jim pripomogla pri nadaljnjem delovanju.
5.5 Osnovni gradniki vizualne identitete Music Corner
5.5.1 Razpoznavni znak
Obstoječi razpoznavni znak je bil sestavljen iz napisa in simbola, vseboval pa je tudi vizualne ele- mente zvočnih valov.
Slika 14 Obstoječi logotip za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Naslednje ideje so izhajale iz imena Music Corner. Hotela sem vzpostaviti element kota poleg tipografije. Sama rešitev je delovala, ni pa odražala tematike glasbe oz. glasbenega studia.
Slika 15 Primeri logotipa za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Končna različica razpoznavnega znaka je sestavljena iz simbola in napisa Music Corner. S simbolom sem se vrnila na prvotno preprosto zamisel zvočnih valov. Od same ideje sem se sprva oddaljila zaradi prevelike uporabe ravno te. Razpoznavni znak ima dve postavitvi, osnova pa je bela podlaga. Simbol lahko stoji kot samostojen znak, v njem se skrivata kratici M in C. Simbol, ki dopolnjuje napis v raz- poznavnem znaku, asociira na drsnike na mešalnih mizah, ki so značilne za glasbene studie.
M C
Slika 16 Rešitev logotipa za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.5.2 Črkovna vrsta
Črkovna vrsta, uporabljena v celostni vizualni identiteti, je ARS Maquette Pro, in sicer reza ARS Ma- quette Pro Black in ARS Maquette Pro Light. S svojim tipografskim kontrastom uravnovesi odnos med simbolom, ki je prav tako močan element razpoznavnega znaka. Izbor linearne črkovne vrste temelji na oblikovnih izhodiščih in z mislijo na oblikovanje ostalih aplikacij. Principi minimalizma v črkovni vrsti se najbolj opazijo v spletni pojavnosti, kjer je veliko belega prostora, črkovna vrsta pa s svojo velikostjo vzpostavlja kontrast in harmonijo med ostalimi elementi.
ARS Maquette Pro regular ARS Maquette Pro black ARS Maquette Pro light
Slika 17 Rezi črkovne vrste, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.5.3 Barva
Izbor barv temelji na oblikovnih izhodiščih. Že od samega začetka zasnove razpoznavnega znaka so bile barve določene kot samo črna in bela, da bi izražale preprostost in hkrati delovale močno. Cilj vizualne identitete je, da je vse vizualno usklajeno. Tako črna in bela tvorita harmonijo in se pojavljata v ostalih aplikacijah.
C: 75%
M: 68%
Y: 67%
K: 90%
# 000000
C: 0%
M: 0%
Y: 0%
K: 0%
# ffffff
Slika 18 Barvna shema, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.5.4 Kontrast
Z razpoznavnim znakom je vzpostavljen osnovni kontrast med mehko obliko simbola in tršo obliko črkovne vrste. Ta postane princip pri nadaljnjem oblikovanju ostalih aplikacij.
Slika 19 Kontrast oblik, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.6 Oblikovanje promocijskih aplikacij
5.6.1 Vizitka
Vizitka je najbolj priročna stvar, s katero podjetje enostavno širi svoja poznanstva in stopa v stik z jav- nostjo. Zasnovana je obojestransko, na hrbtni strani jo dopolnjuje simbol v negativu, na sprednji strani pa vidimo celotni razpoznavni znak in podatke podjetja. Vsi elementi so postavljeni na levo stran formata vizitke, tipografska hierarhija in elementi pike pa nam pomagajo lažje razločiti ime zaposlene- ga od kontaktnih podatkov. Sama vizitka je zasnovana z zaobljenimi robovi, da s tem izraža zaobljene oblike, ki se ponavljajo skozi celotno grafično podobo.
Slika 20 Predstavitev vizitke za Music Corner, simulacija tiska, 8 x 5, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.6.2 Piktogrami
Tipični profesionalni glasbeni studio se deli na sobe, in sicer na Control room, ki je osrčje celotnega sistema, Dead room, kjer se snemajo vokali in specifični instrumenti, Drum room, kjer se nahajajo tol- kala, in Guitar room, ki ne služi zgolj snemanju kitar, ampak tudi vsem ostalim brenkalom. Na podlagi tega sistema sem za vsak oddelek oblikovala piktogram po minimalističnih načelih. Vsi piktogrami izhajajo iz kvadrata, vsebujejo pa samo piko in zaobljeno obliko, ki jo najdemo tudi v razpoznavnem znaku.
Slika 21 Sistem gradnje piktogramov, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 22 Prikaz vseh piktogramov, simulacija tiska, 10 x 20, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.6.3 Plakati
Zamisel promocijskih plakatov temelji na abstraktnih oblikah, ki se tvorijo na podlagi zvočnih valov.
Tovrstna interpretacija zvoka je pomensko odprta zaradi mnogih žanrov, ki se pojavljajo v glasbenem studiu. Gledalec ob prvem pogledu ne bo takoj pomislil na glasbeni studio, oblike pa mu bodo vsee- no padle v oči. Tako torej pride do povpraševanja oz. raziskovanja izvora. Namen plakatov pa je tudi likovna oprema samega studia. Serija vsebuje 9 plakatov pokončnega formata v črno-beli tehniki.
Merijo 50 x 70 cm. Kompozicija abstraktnih oblik zajema celoten format znotraj belega roba. Spodaj levo pa se pojavlja celoten prepoznavni znak v linearni postavitvi.
Slika 23-31 Prikaz vseh promocijskih plakatov, digitalna tehnika, 50 x 70, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
5.6.4 Torba
Zasnova torbe temelji na abstraktnih oblikah, ki se tvorijo na podlagi glasbe oz. zvočnih valov. Tovrst- na interpretacija zvoka je namreč pomensko odprta zaradi mnogih žanrov, ki se pojavljajo v glasbe- nem studiu. Gledalec ob prvem pogledu ne bo takoj pomislil na glasbeni studio, oblike pa bo vseeno takoj opazil. To bo vzpodbudilo spraševanje oz. raziskovanje izvora. Torba meri 20 x 20 cm, slika je postavljena v središče formata na beli podlagi. Poltoni/rastri v sliki so namenjeni lažjemu tisku. Na zadnji strani v levem kotu spodaj je postavljen simbol prepoznavnega znaka, kratica M in C. Lokacija simbola temelji na imenu studia Music Corner, tako torej je postavitev smiselna.
Slika 32-34 Prikaz torbe, simulacija tiska, 20 x 20, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Koncept spletnih pojavnostih temelji na principih minimalizma v grafičnem oblikovanju. Zasnova spletne strani in mobilne verzije se ne pretvarja, da je nekaj, kar ni, izraža neposrednost, preprostost in harmonijo med elementi. Eden od izzivov pri oblikovanju te minimalistične zasnove je bilo zagoto- viti, da je vse vizualno usklajeno. Ker je že od začetka uporabljeno manj elementov, je bilo veliko bolj očitno, kdaj je kak element povzročal neravnovesje v celoti. Izpostavila sem bel prostor, z namenom, da bi stran pritegnila več pozornosti na druge elemente.
Tako kot pri razpoznavnem znaku se v oblikovanju spletne strani pojavljajo tako zaobljene in ostre ob- like ter izražajo ritem tako kot glasba. Zaradi izpostavljenega belega prostora sem izkoristila element tipografije in njenega velikega kontrasta ter monokromne slike, ki dopolnjujejo celoto. Celoten kon- cept pa je zasnovan na mreži kot osnovnem vezivu, ki omogoča enoten videz na vseh spletnih nosilcih, tako na ekranih namiznih računalnikov kakor tudi na ekranih mobilnih naprav.
5.7 Oblikovanje spletne pojavnosti
Slika 35 skica spletne pojavnosti, analogna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021
Slika 36 skica spletne pojavnosti, analogna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021
Slika 37 Načrt postavitve spletnih pojavnosti, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 38 Prikaz rešitve, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 39 Načrt postavitve spletnih pojavnosti 2, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 40 Prikaz rešitve 2, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
V sklopu diplomskega dela sem odprla pot v novo celostno grafično podobo glasbenega studia
z uporabo principov minimalizma v grafičnem oblikovanju. Predstavljen je bil postopek njene izdelave od začetnih zasnov do končnega izdelka.
Zaradi velikih ambicij je bila izdelava dolgotrajna in bolj kompleksna, kakor sem si predstavljala na začetku. Najbolj sem se osredotočila na oblikovanje spletnih pojavnosti, saj so ti elementi
zahtevali tudi znanje programiranja. Menim pa tudi, da v današnji družbi podjetja najlažje pridejo v stik z naročniki preko spletnih pojavnosti.
S pomočjo in podporo stranke sem združila cilje in želje, ki sem jih skušala upoštevati in uresničiti med izdelavo vizualne identitete. Menim, da sem v diplomskem delu dosegla vse zastavljene cilje, pridobila in dopolnila sem si znanje iz oblikovanja celostne vizualne identitete. Med pisanjem diplomskega dela sem se poglobila v delovanje spletnih strani, raziskovala njihove vizualne
predstavitve in kako s tem medijem širiti ideje podjetja ali dejavnosti. V prihodnosti želim nadgraditi to z diplomskim delom pridobljeno znanje, sprašujem pa se, če bo prišlo do razvoja lastnega pristopa k oblikovanju in kam me bo to zaneslo.
6 Zaključek
7 Literatura
BRUNER II, Gordon, Music, mood, and marketing, Journal of Marketing, 54/4, 1990, str. 94–102.
COGAN, Jim in William CLARK, Temples of sound, San Francisco 2003.
DEUTCH, Diana, Psychology of music, Amsterdam 2013.
FISHEL, Catherine, The powerful new look of graphic design, Massachusetts 1999.
GRIERSON, Edward, The second man, New York 1981.
HALLAM, Susan, Music psychology in education, London 2006.
HURON, David, Music and the psychology of expectation, Cambridge 2006.
JOHNSON A., Timothy, Minimalism: aesthetic, style, or technique?, The Musical Quarterly, 78/4, 1994, str. 742–770.
KANAJ, Misaaki, Jasper MORRISON in Kenya HARA, Muji, New York 2010.
MARCOTTE, Ethan, Responsive web design, New York 2011.
MILNER, Greg, Perfecting sound forever: the story of recorded music, London 2011.
MORTON, David, the life story of a technology, California 2004.
MULLER, Jens in Roger REMINGTON R, Logo modernism, Cologne 2015.
SCHONLAU, Julia, Minimalist graphics, New York 2011.
VANEENOO, Cedric, Minimalism in art and design, Academic Journal, dostopno na <http://www.
academicjournals.org/jfsa> (25. 03. 2021).
WHEELER, Alina, An essential guide for the whole branding team, New Jersey 2017.
WOLFF, Janet, The meanings of minimalism, Contexts, 4/1, 2005, str. 65–68.
8 Seznam slikovnega gradiva
Slika 5: Spotify, 2006, digitalna tenika, (pridobljeno s < https://www.spotify.com/us/ >
[25. 5. 2021]).
Slika 4: Alesis, 1991, (pridobljeno s < https://www.vintagedigital.com.au/alesis-adat-8-track-digi- tal-recorder/ > [25. 5. 2021]).
Slika 3: Magnetic tape recorder, 1950, (pridobljeno s < https://www.facebook.com/Sonicraft/posts/
starting-in-the-1950s
-magnetic-tape-became-the-standard-medium-of-audio-master-r/3455000077862020/ >
[25. 5. 2021]).
Slika 1: leon scott de martinville phonautograph, 1857,
(pridobljeno s < https://www.imageselect.eu/fr/stock-photo/cone_5.html?enlarge=true/ >
[25. 5. 2021]).
Slika 2 ; Vintage Gramophone, 1877,
(pridobljeno s < https://dribbble.com/shots/13095742-Hand-drawn-Vintage-Gramophone/ > [25. 5.
2021]).
Slika 15 Primeri logotipa za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 14 Obstoječi logotip za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 13 LogoArchive Issue 5, 2019, digitalna tenika,(pridobljeno s <https://bpando.org/logoarchive/
page/2/> [19. 5. 2021]).
Slika 12 Lorenza Liguori, Shy, 2019, (delo se nanaša na minimalistično glasbo), digitalna tenika, (pridobljeno s < https://www.behance.net/gallery/81275159/SHY?tracking_source=for_you_published
> [10. 5. 2021]).
Slika 10 Alexander Solonskyi, Envy, concept poster, 2016, digitalna tenika, (pridobljeno s < https://
dribbble.com/shots/5502319-Concept-poster > [10. 5. 2021]).
Slika 11 25 EXAMPLES OF MINIMAL BRANDING & IDENTITY, 2018, digitalna tenika, (pridoblje- no s < https://theultralinx.com/2014/11/25-examples-minimal-branding-identity/ > [10. 5. 2021]).
Slika 9 Thom Kubli, Black Hole Horizon, 2020, instalacija, (pridobljeno s < https://www.beek- man-foundation.com/music-and-sound-art/thom-kubli-black-hole-horizon-sound-art-installation/ >
[25. 5. 2021]).
Slika 7 Pandora, 2000, digitalna tenika, (pridobljeno s < https://www.tunecore.com.au/get-your-mu- sic-on-pandora > [25. 5. 2021]).
Slika 6 Apple music, 2015, digitalna tenika, (pridobljeno s < https://music.apple.com/us/browse >
[25. 5. 2021]).
Slika 8 Kandinski, Cutting line, 1920, slika, (pridobljeno s < https://en.opisanie-kartin.com/descrip- tion-of-the-painting-by-wassily-kandinsky-cutting-line/ > [28. 5. 2021]).
Slika 38 Prikaz rešitve 1, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 37 Načrt postavitve spletnih pojavnosti 1, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 35 Skica spletne pojavnosti, analogna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 36 Skica spletne pojavnosti, analogna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 23-31 Prikaz vseh promocijskih plakatov, digitalna tehnika, 50 x 70 cm, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 32-34 Prikaz torbe, simulacija tiska, 20 x 20 cm, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 22 Prikaz vseh piktogramov, simulacija tiska, 10 x 20 cm, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 21: Sistem gradnje piktogramov, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 17 Rezi črkovne vrste, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 18 Barvna shema, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 20 Predstavitev vizitke za Music Corner, simulacija tiska, 8 x 5 cm, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 16 Rešitev logotipa za Music Corner, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 19 Kontrast oblik, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 40 Prikaz rešitve 2, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
Slika 39 Načrt postavitve spletnih pojavnosti 2, digitalna tehnika, Eva Štupnik, osebni arhiv, 2021.
