UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za likovno umetnost in oblikovanje DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študijski program prve stopnje SLEPO POLJE – KRATKI IGRANI FILM Klemen Skočir Ljubljana, 2021

(1)

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

SLEPO POLJE – KRATKI IGRANI FILM

Klemen Skočir Ljubljana, 2021

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

SLEPO POLJE – KRATKI IGRANI FILM

Mentor: doc. mag. Robert Černelč Somentor: doc. mag. Andrej Kamnik

Ime in priimek avtorja: Klemen Skočir

Študent rednega študija Vpisna številka: 42170064

Študijski program in smer: Slikarstvo, Video in novi mediji

Ljubljana, avgust 2021

(3)

(4)

Naslov diplomskega dela: Slepo polje – kratki igrani film Title of the thesis: Blind field – a short film

Slikarstvo Painting

Video Video

Umetnost Art

Študent Student

Covid-19 Covid-19

Tesnoba Anxiety

Eksperimentalni film Experimental film

Diplomska naloga BA thesis

UDK: 791.43(043.2)

(5)

IZVLEČEK

Diplomsko delo, kratki igrani film Slepo polje se ukvarja z razširjenostjo tesnobe med

študenti v času epidemije covida-19. Opravil sem anketo, s katero sem želel izvedeti dejansko stanje glede študentov in tesnobe, za njihove izkušnje in njihovo mnenje glede zadostnega ozaveščanja o tesnobi. Namen diplomskega dela je opozoriti na posledice epidemije na študentih, izboljšati njihovo duševno stanje in omogočiti boljši dostop do strokovne pomoči v času epidemije covida-19. V diplomsko delo sem vključil tudi umetnike, psihologe in

filozofe, katerih dela so tesno povezana s tesnobo. Rezultati ankete so pokazali, da se je večina študentov znašla v stiski zaradi epidemije covida-19. Njihove izkušnje sem skušal zaobseči v celoto in stanje med študenti v času epidemije covida-19 čim bolj pristno prikazati v kratkem igranem filmu.

(6)

ABSTRACT

The short film Blind Field deals with the prevalence of anxiety among students during the COVID-19 epidemic. I surveyed to find out the actual situation with students and anxiety, their experiences, and their opinion on sufficient awareness of anxiety. The purpose of this thesis is to draw attention to the consequences of the epidemic on students, improve their mental state, and provide better access to professional assistance during the COVID-19 epidemic. I also included artists, psychologists, and philosophers whose work is closely related to anxiety in my dissertation. The results of the survey showed that most students found themselves in distress due to the COVID-19 epidemic. I tried to capture their experiences as authentically as possible in a short film.

(7)

Kazalo

1. UVOD ...7

2. TESNOBA IN EPIDEMIJA COVID-19 ...8

2.1 DEJAVNIKI ...8

2.2 SIMPTOMI ...9

2.3 PREMAGOVANJE TESNOBE IN ZDRAVLJENJE ...10

2.4 EPIDEMIJA COVID-19...11

3. TESNOBA SKOZI UMETNOST ...11

3.1 VAN GOGH NA ROBU NOROSTI ...12

3.2 DALÍJEVA DOBA TESNOBE ...14

3.3 MUNCHOV KRIK ...16

3.4 NEJASNOST TESNOBE ...19

3.5 HITCHOCKOV SUSPENZ IN TESNOBA V FILMU ...21

4. KONCEPT TESNOBE ...25

5. SLEPO POLJE – KRATKI IGRANI FILM ...26

5.1 LOGLINE ...26

5.2 SINOPSIS ...26

5.3 PRODUKCIJA FILMA SLEPO POLJE...27

5.3.1 RAZVOJ IDEJE IN ANKETA ...27

5.3.2 PREDPRODUKCIJSKA FAZA ...28

5.3.3 PRODUKCIJA ...30

5.3.4 POSTPRODUKCIJA IN DISTRIBUCIJA ...30

6. ZAKLJUČEK ...31

7. LITERATURA ...32

8. REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL AVTORJA ...34

9. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ...35 10. PRILOGE

(8)

1. UVOD

Tesnoba vpliva na socialne interakcije študentov in po mojem mnenju predstavlja oviro za kreativni uspeh. Čas študija bi moral predstavljati enega izmed najboljših obdobij življenja;

čas za druženja, nova poznanstva, za ustvarjanje in zadnji korak pred vstopom v svet odraslih.

S pojavom epidemije covida-19 pa se je stanje poslabšalo in študente spravilo v stisko bodisi zaradi izgube študentskega dela in s tem finančnih težav, frustracij, nezadostnih informacij, selitve iz kraja študija, opustitve študija in negotove prihodnosti. Vsi ti dejavniki doprinesejo k razvoju tesnobe. Glede na razširjenost tesnobe med študenti se mi zdi tema zelo relevantna.

Zanimiva mi je predvsem zato, ker za razliko od strahu (ki je vedno strah pred nečim) nima objekta, zaradi česar se je težje spoprijeti z njo. Eden izmed razlogov za izbor teme je zato prav njena razširjenost, saj poznam veliko vrstnikov katerim je epidemija vzbudila tesnobo.

Na področju ozaveščanja in nudenja pomoči študentom v času epidemije se je po mojem mnenju naredilo premalo oziroma skoraj nič. Po šele več kot letu dni od začetka smo lahko v medijih zasledili članke o duševnih stiskah študentov. Prav tako smo šele februarja 2021 (tj.

skoraj eno leto po začetku epidemije) dobili poziv za reševanje ankete, ki jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje s podporo Ministrstva za zdravje izvajajo za raziskavo o doživljanju epidemije covida-19 med študenti. S strani Univerze v Ljubljani smo sicer prejeli le eno obvestilo za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v stiski, vendar sem mnenja, da bi se moralo na tem področju narediti več. Posnel sem kratki igrani film Slepo polje, s katerim želim narediti korak naprej pri ozaveščanju čim večjega števila študentov. Referiral sem se na umetnike, psihologe, strokovno literaturo, ki tesnobo obravnavajo, in opravil anketo, s katero želim pridobiti globlji vpogled v dejansko stanje, kako je epidemija covida-19 na študente vplivala. Predvidevam, da več kot polovica študentov zaradi epidemije trpi za tesnobo in verjamem, da bodo rezultati ankete moje mišljenje potrdili. Namen diplomskega dela je torej opozoriti na posledice epidemije za študente, izboljšati njihovo duševno stanje in omogočiti boljši dostop do strokovne pomoči. Potrebujemo več dialoga, več pogovorov glede tesnobe in več pomoči, saj je naša prihodnost trenutno zelo ogrožena.

(9)

2. TESNOBA IN EPIDEMIJA COVID-19

Anksioznost oziroma tesnoba je grozen občutek, ki ga spremljajo tako telesne kot tudi

vedenjske spremembe. Lahko se začne iz ničesar ali pa nastaja nekaj časa. Včasih tesnobe niti ne opazimo ali pa se pokaže v obliki paničnega napada. Če je tesnoba tako močna, da je tisti, ki jo doživlja, ne mora nadzorovati, to imenujemo bolezen oziroma anksiozna motnja, katerih sicer poznamo več oblik.¹ Prva oblika je generalizirana anksiozna motnja, ki se kaže kot prevelika skrb za določene stvari, kot so npr. denar, zdravje in uspeh na fakulteti. Tesnobo se v teh primerih uporabi kot zaščito pred potencialnimi slabimi dogodki in daje manj poudarka možnostim rešitve. Prav tako so osebe, ki trpijo za generalizirano anksiozno motnjo precej nezaupljive in dvomijo vase. Pri teh osebah so prisotne stalne skrbi, negativne misli, hitro bitje srca, napete mišice, prebavne težave in druga nelagodja. Kadar pa oseba doživi več paničnih napadov poleg vseh skrbi in težav, pravimo temu panična motnja. Pri paničnem napadu začne srce zelo hitro biti; oseba, ki ga doživlja, večkrat pomisli, da bo umrla in ga zelo težko nadzira. Panična motnja nastane pri tistih osebah, ki se ustrašijo normalnih reakcij na stresno dogajanje in se na stres odzovejo s tesnobo. Poznamo dva odziva na stresne situacije.

Prvi je normalen odziv in drugi misel, da nam bo odpovedalo srce. Ker se ob hitrem bitju srca take osebe še bolj fokusirajo na bitje in na hitrost, večkrat pomislijo na smrt zaradi odpovedi srca. V večini primerov po nudenju medicinske pomoči zaradi domnevnih težav s srcem pri takih osebah ne najdejo ničesar. ²

2.1 DEJAVNIKI

Pri vsaki osebi, ki trpi zaradi tesnobe, poznamo več različnih dejavnikov. Prvi so na primer tisti, zaradi katerih je kdo bolj dovzeten za njihov razvoj in ki so prisotni že veliko pred razvojem le-teh. To so na primer tesnobne motnje v ožjem družinskem krogu, želja po perfekciji ali prirojena nagnjenost k tesnobi. Takih ljudi naj bi bilo približno 40 odstotkov.

Drugi so tisti, ki tesnobo sprožijo in so prisotni tik pred nastankom določenih težav, ki so posledica povečane tesnobe. Taki so na primer zdravstveni problemi, finančni problemi in

1 Mojca Zvezdana DERNOVŠEK, Mateja GORENC in Helena JERIČEK, Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje, Ljubljana 2006, str. 36.

2 Prav tam.

(10)

izgube oseb zaradi smrti v družini ali prometne nesreče. Tretji in zadnji so tisti, ki tesnobo vzdržujejo. Večkrat so ti dejavniki podobni ali enaki kot pri prvih dveh. Poleg tega so prisotne še dodatne težave zaradi povečane tesnobe. Osebe ne zaupajo vase, ne vidijo možnosti rešitve oziroma vanjo ne verjamejo in imajo težave v osebnih odnosih in v službi. Pomembno je, da se moč usmeri v tiste dejavnike, kjer bo najbolj mogoča uspešna sprememba.³

2.2 SIMPTOMI

Tesnoba je del našega vsakdana in večina ljudi je vsaj enkrat v življenju tesnobo že izkusila.

Eden izmed takih primerov je tesnoba, preden študentje pišemo kakšen težek izpit. Taka tesnoba sicer običajno traja kratek čas oziroma mine sama od sebe. Kadar pa tesnoba moti vsakdanje aktivnosti osebe, govorimo o bolezenski oziroma anksiozni motnji. O taki motnji tudi govorimo, ko traja več kot dva tedna in ko je vsak posameznik več ne zmore kontrolirati.⁴

MISLI ČUSTVA VEDENJE TELO

- Tega ne morem obvladovati - Vsi me bodo zapustili.

- Zmešalo se mi bo.

- Popolnoma sem odvisen/-a od drugih.

- Neprestane skrbi o stvareh, ki so za nas pomembne

- strah - tesnoba - panika

- nespečnost - nočne more - izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah

- potenje - tresenje

- pospešen utrip srca - glavobol

- slabost

- napetost v mišicah - oteženo dihanje - težave s požiranjem - vrtoglavica

- otrplost

(Povzeto po Mojca Zvezdana DERNOVŠEK, Mateja GORENC in Helena JERIČEK, Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje, Ljubljana 2006, str. 39)

Bistvo je, da mora vsak, ki tesnobo doživlja v stresnih situacijah, oceniti, ali so simptomi nevarni, neprijetni in tako hudi, da tega sam ne bo zmogel. Večkrat se take osebe potem izogibajo situacijam, ki so sprožile simptome anksioznih motenj. Vsako izogibanje tem situacijam povzroči v še večji strah. Tesnoba se pogosto tudi povezuje z depresijo, saj se določeni simptomi pri obeh motnjah ponavljajo in so celo večkrat prisotni pred nastankom

3 Prav tam, str. 38-39.

4 Prav tam, str. 40.

(11)

depresije. Za tesnobo so značilni tresenje, pospešen utrip srca, slabost, bolečine v glavi, vrtoglavica, potenje, napetost v mišicah, težko dihanje in težave s požiranjem. Tesnobne osebe imajo težave s spanjem, nočne more ter jih je večkrat strah in imajo negativne misli. Te simptome je pomembno poznati, da jih ne bi slučajno pripisali kakšnim drugim vzrokom. Če tisti, ki tesnobo doživlja, ne pozna njenih simptomov, je običajno trpljenje večje. ⁵

2.3 PREMAGOVANJE TESNOBE IN ZDRAVLJENJE

Kadar tesnoba ovira vsakdanje življenje posameznika, jo je treba zdraviti. Tesnobo zdravimo s sproščanjem, preusmeritvijo negativnih misli in v skrajnem primeru z zdravili. Ko tesnoba preide že v bolezensko stanje oziroma anksiozno motnjo, jo zdravimo z antidepresivi, ki so zelo učinkoviti in, kar je najbolj pomembno, ne povzročajo odvisnosti. Če je stanje res hudo, se lahko zdravnik tudi odloči in predpiše razna uspavala, katerih stroka za daljše obdobje ne priporoča, saj povzročajo odvisnost. ⁶ Poznamo več načinov, kako lahko pretirano tesnobnost premagamo. Prvi način je z globokim dihanjem s trebušno predpono in sprostitvenimi vajami.

Neka takšna vaja se imenuje hitra sprostitvena tehnika, kjer se globoko vdihne skozi nos, zadrži zrak med 10 in 20 sekund in hkrati napne mišice celega telesa. Izdihne se skozi usta in popusti napetost v mišicah. Sprošča se lahko tudi z ritmičnim dihanjem, kjer se vdihne skozi nos, šteje do tri, izdihne skozi nos in ponovno šteje do tri. Pri tej tehniki je pomembno, da se diha ne zadržuje in ta ritem drži vsaj nekaj minut. Lahko se sprosti tudi vsako mišično skupino kot na primer prsni koš, kjer se stisne za pet in sprosti za deset sekund. Ta tehnika se imenuje progresivna mišična sprostitev. Zadnja vaja, ki se jo uporablja za sproščanje, je sprostitev na geslo, kjer se trikrat globoko vdihne in izdihne ter ob vsakem izdihu pomisli:

“Moje telo je sproščeno. Sem sproščen/-a.” V mislim se preleti skozi celo telo in sprosti tiste dele telesa, kjer vsak posameznik čuti, da so napeti. Vajo se izvaja večkrat na dan v vseh možnih okoliščinah. Vsakič, ko se prepozna telesne znake tesnobe, se priporoča izvajanje te vaje. Tesnobo lahko premagamo tudi z odvračanjem pozornosti in s tem preusmerimo negativne misli. Lahko se zelo pozorno opazuje določen prostor oziroma določen predmet v prostoru, osredotoči na vsa zaznavna čutila okoli sebe (vid, sluh, otip, okus in vonj) in

spominja na prijetne trenutke v življenju. Pozornost se odvrača tudi z miselnimi vajami kot na primer odštevanje, naštevanje, poštevanka, spominjanje podrobnosti določene poti ali

(12)

pozornost usmeriti v dejavnosti, ki zahtevajo večji fokus (na primer reševanju sudokuja ali nogomet).⁷ Poslušanje najljubše glasbe, trening ali sprehod so aktivnosti, s katerimi lahko tudi zmanjšujemo tesnobo. Zelo pomembno za sproščanje je tudi, da se ugotovi, ali so strahovi sploh realni. Zdravniško pomoč je nujno poiskati, če oseba ni uspela tesnobe obvladati z vsemi zgoraj omenjenimi dejavnostmi ali aktivnostmi. Zdravljenje tesnobe, če je odkrita dovolj zgodaj, je precej krajše kot v nasprotnem primeru. Obisk psihoterapevta ali psihologa mora predstavljati nekaj pozitivnega, saj je to velik korak k boljšemu počutju in boljši prihodnosti osebe, ki trpi zaradi tesnobe.⁸

2.4 EPIDEMIJA COVID-19

SARS-CoV-2 je povzročil koronavirusno bolezen covid-19. Izbruh je nastal leta 2019 v Wuhanu (Kitajska). Svetovna zdravstvena organizacija je 30. januarja 2020 razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja. 11. marca 2020 je bil ta izbruh opredeljen kot

pandemija.⁹ Obstajajo nekatera zdravstvena stanja ali osnovni dejavniki, zaradi katerih je nekdo v večji nevarnosti, da bo resno zbolel, tj. hud razvoj covida-19 ali smrt zaradi njega. Ti dejavniki so starost nad 65 let, kronična ledvična bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, oslabljen imunski sistem, debelost (indeks telesne mase 30 ali več), resne bolezni srca, bolezen srpastih celic in sladkorna bolezen tipa 2. ¹⁰ V veliki večini študentje ne spadamo v nobeno izmed teh kategorij, a vendar je situacija s covidom-19 (zaradi

samoizolacije, izgube študentskega dela, selitve ali negotove prihodnosti) ponesla študente v tesnobno stanje, celo do te točke, da vsak četrti razmišlja o samomoru, pravijo rezultati študije Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije pravi: »Zelo veliko se govori o raznih duševnih stiskah, o strahu, obupanosti, depresiji, anksioznosti. To so posledice, o katerih študentje dnevno poročajo in smo jih že zaznali.«¹¹

9 Dr. Kevin W. WELLINGTON, Covid-19: What you must know, Cape Town 2020, str. 2.

11 Duševnih stisk študentov je vedno več, vsak četrti razmišlja o samomoru, RTV Slovenija, dostopno na

<https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/dusevnih-stisk-studentov-je-vedno-vec-vsak-cetrti-razmislja- o-samomoru/575630> (8. 4. 2021).

(13)

3. TESNOBA SKOZI UMETNOST

V vsej zgodovini umetnosti je bilo kar nekaj umetnikov, ki so ustvarjali pod vplivom tesnobe, jo prikazovali v svojih umetniških delih ali bili z njo kakorkoli povezani. Za moj kratki igrani film me predvsem zanima, kako so tesnobo upodabljali. Za primerjavo bom izpostavil tudi umetnike, ki tesnobo upodabljajo v moderni dobi.

3.1 VAN GOGH NA ROBU NOROSTI

Vincent Van Gogh je bil nizozemski postimpresionistični slikar, ki je poznan po njegovi tehniki z impasto potezami čopiča, nanesenimi hitro in brez oklevanja. Posthumno so mu diagnosticirali precej duševnih motenj; med drugim si je v svojem življenju odrezal del ušesa in ga dal eni izmed prostitutk. Kasneje se je prostovoljno tudi umaknil v umobolnico, kjer je spoznal, da je žrtev neozdravljive duševne bolezni.¹² Tam je leta 1889 naslikal Azilni Vrt (''Garden of the Asylum''), ki je bil več kot le vzdušje na vrtu, saj je z barvami in slogom želel sporočiti občutek strahu in razočaranja.¹³

Slika 1 Vincent Van Gogh, Azilni Vrt (Garden of the Asylum), 1889, olje na platnu, 72 x 91 cm, Van Gogh Museum, Amsterdam

12 Janice ANDERSON, Vincent Van Gogh: življenje in delo, Ljubljana 1998, str. 5-6.

13 Van Gogh Museum, Garden of the Asylum, dostopno na

<https://www.vangoghmuseum.nl/en/collection/s0196V1962> (24. 3. 2021).

(14)

Slika prikazuje vrt klinike v Saint-Rémyju, kjer je bival eno leto. Van Gogh svojemu prijatelju Bernardu napiše: »Razumel boš, da ta kombinacija oker rdeče, zelene s sivo, s črnimi črtami, ki določajo obrise, nekoliko poraja občutek tesnobe, zaradi katere nekateri moji prijatelji pogosto trpijo.«¹⁴ Van Gogh prikaže čustva in tesnobo prav s pomočjo omenjenih barvnih kombinacij. Ob pogledu na sliko se tudi meni poraja občutek tesnobe prav zaradi izbire barv in tudi tehnike – hitre poteze čopiča, ki mi dajo občutek vrtoglavice in po daljšem gledanju slike mi je zelo neprijetno. Okrog vrta vidim v daljavi zid, ki celoten prostor še dodatno zapre in mi daje občutek zaprtosti in utesnjenosti. Ne glede na to, da slika prikazuje zunanji vrt azila, se ob gledanju počutim zaprtega v notranjosti, kar mi kot gledalcu zbuja tesnobo.

Zaprtost v današnjem času takoj asociiram na epidemijo covida-19 in študente ter prav tako njegovo delo, ko je narisal svojo spalnico v treh različicah.¹⁵ Ob pogledu na te tri slike sem takoj pomislil na vse študente, ki so med epidemijo covida-19 zaprti med štiri stene svojih sob in nadaljujejo izobraževanje preko spleta ali pa na primer na vse mlade slikarje/-ke, ki dosti časa niso videli ateljejev akademije.

Slika 2 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1888, olje na platnu, 72 x 90 cm, Van Gogh Museum, Amsterdam

Slika 3 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1889, olje na platnu, 73,6 x 92,3 cm, The Art Institute of Chicago, Chicago

Slika 4 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1889, olje na platnu, 56,5 x 74 cm, Musee d'Orsay, Pariz

14 Van Gogh Museum, Garden of the Asylum, dostopno na

15 Janice ANDERSON, Vincent Van Gogh: življenje in delo, Ljubljana 1998, str. 67.

(15)

Vincent Van Gogh je svojo sobo v Arlesu torej večkrat upodobil, kar dokazuje njegovo nujo po lastnem kotičku v njegovem življenju, kjer bi se počutil varno. Prvo verzijo je naslikal v Arlesu, druge dve pa v umobolnici.¹⁶ Pri opazovanju teh treh slik mi je izredno zanimivo dejstvo, kako se v času, počutje in energija na slikah spreminjata. Predvsem prehod iz druge v tretjo sliko (med katerima je minilo nekaj časa), ki deluje temačno in žalostno; Ta prehod asociira na trenutno situacijo študentov, kateri smo zaprti v naših sobah že precej časa in naša prihodnost deluje temačno. Posledično se tudi duševno stanje ob samoizolaciji sčasoma slabša.

3.2 DALÍJEVA DOBA TESNOBE

Španski umetnik Salvador Dalí, ki je najbolj znan po svojih nadrealističnih delih, je trpel zaradi anksiozne motnje.¹⁷ Danes je ob Picassu, Matisseju, Duchampu in Maleviču uvrščen med največje modernistične velikane. Dalí je izjavil: »Edina razlika med norcem in mano je dejstvo, da nisem nor.«¹⁸ Celo življenje je bil Dalí obseden s spolnostjo. Trpel je zaradi fobije ženskih genitalij. V članku Marka Browna avtor pojasnjuje svoj prvi obisk pri španskem slikarju: »Po njegovem priznanju je bil Dalí "zelo fantastičen voajer¹⁹." Imel je fobijo do ženskih genitalij […] in bil devičnik do svojega 25. leta.«²⁰

17 Mick BROWN, Mortality, orgies, and a trip to the theatre: My weekend with Salvador Dali, The Telegraph, 27.

7. 2017, dostopno na <https://www.telegraph.co.uk/art/artists/mortality-orgies-trip-theatre-weekend- salvador-dali/> (29. 3. 2021).

18 Robert DESCHARNES in Gilles NÉRET, Salvador Dalí: the paintings volume I, 1904-1946, Köln 2004, str. 11.

19 Voyeurízem tudi voajerízem -zma [voajer-] m (ī) med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z

opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij (SSKJ).

20 BROWN 2017, op. 17.

(16)

Slika 5 Salvador Dalí, Veliki Masturbator (The Great Masturbator), 1929, olje na platnu, 110 x 150 cm, Museo Nacional Centro De Arte Reina Sofía, Madrid

Dalijeva slika Veliki masturbator (The Great Masturbator) prikazuje nadrealistični pristop ženske, ki se samozadovoljuje poleg moških genitalij. Dali v umetniškem delu nazorno prikaže moški penis, ne pa tudi ženske nožnice. Z uporabo popačenih slik pušča neke vrste namige glede delov telesa, vključno z variacijo ženske roke, ki vodi do njene nožnice.

Njegovo fobijo do ženskih genitalij ponazarja prav njegova nejasnost pri slikanju ženske nožnice.²¹ Kot gledalec ob pogledu na sliko občutim te strahove in vidi se, da so ženski deli popačeni. Ni pa to edino njegovo delo, ki spominja na tesnobno razpoloženje.

Slika 6 Salvador Dalí, Vztrajnost spomina (The Persistence of Memory), 1931, The Museum of Modern Art, New York

21 Robert DESCHARNES in Gilles NÉRET, Salvador Dalí: the paintings volume I, 1904-1946, Köln 2004, str. 145- 148.

(17)

Izžarevanje tesnobe občutim tudi v sliki Vztrajnost spomina (The Persistence of Memory), ki jo je naslikal leta 1931²² zaradi oblik predmetov. Ure, ki so sicer običajno okrogle, ovalne oblike je narisal povsem popačeno, kot da se topijo. To korelacijo povezujem prav s tesnobo – navadna ura predstavlja zunanjost posameznika, Dalijeva popačena ura pa njegovo notranjost, ki se topi, in dobim občutek, kot da umira. In prav ura, ki predstavlja čas, lahko pomeni težave, ki se sčasoma razvijajo v notranjosti vsakega tesnobnega posameznika.

3.3 MUNCHOV KRIK

Edvard Munch je naslikal svojo svetovno znano sliko Krik (The Scream). Munch je ustvaril štiri različice svoje najbolj znane podobe, vključno s slikami in pasteli, izdelanimi med letoma 1893 in 1910. Srhljiva slika prikazuje brezdlako figuro z agoniziranim izrazom, postavljeno ob pokrajino z razburkanim oranžnim nebom.²³ V svojem dnevniku je 22. januarja 1892 zapisal: »Hodil sem po cesti z dvema prijateljema – sonce je zahajalo – nenadoma je nebo postalo krvavo rdeče – ustavil sem se, počutil sem se izčrpano in se naslonil na ograjo – nad modro-črnim fjordom in mestom sta bila kri in ognjeni jeziki – moji prijatelji so hodili naprej in stal sem tresoč se od tesnobe – nato sem zaznal neskončen krik, ki je šel skozi naravo.

Naslikal sem to sliko in oblake naslikal kot dejansko kri. Barva je zakričala. To je postalo Krik (The Scream).«²⁴ Za prikaz tesnobe in paničnega napada si ne morem predstavljati boljšega prizora, sploh ker je slika odraz njegovega duševnega stanja, saj je trpel zaradi tesnobe. Če se najprej dotaknem figure, bi izpostavil odprta usta, ki meni kot gledalcu simbolizirajo kričeč klic na pomoč in hkrati poskuse globokega vdiha, ki je pri napadu tesnobe večkrat zelo oteženo. Roki, ki stiskata obraz, prikazujeta paniko, v kateri se tesnobni posamezniki znajdejo. Nebo je kričeče rdeče barve – rdeča simbolizira nekaj toplega oziroma vročega. Barvo neba bi povezal s pekočim občutkom stiskanja v prsih kot enega izmed simptomov tesnobe.

23 Peter RUSSEL, Masters of Art - Edvard Munch, London 2017, str. 132.

24Prav tam, str. 132.

(18)

Slika 7 Detajl, Obraz figure. Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm, Nasjonalmuseet, Oslo

Slika 8 Detajl, nebo. Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm, Nasjonalmuseet, Oslo

Leta 1894 je ustvaril nadaljevanje tega dela z naslovom Tesnoba (Anxiety)²⁵, ki je še boljši prikaz duševnih bolezni, bolj konkretno, kako se občutijo tesnobni simptomi.

Ozadja obeh slik sta enaka in slike se zdijo prav na istem mestu. Tudi liki so naslikani z enako sivo barvo kože in čudnim popačenim obrazom. Razlika med eno in drugo je ta, da je Munch po mojem mnenju skušal tesnobo razširiti še na druge ljudi – vsak gledalec, ki pogleda to delo, bi se lahko notri zagledal. Ob gledanju se mi vzbuja občutek utesnjenosti, kar je precej neprijetno. Sicer učinek tesnobe ni enak kot pri Kriku, saj tam dobesedno prikazuje panični napad, a je odličen prikaz dejstva, da lahko za tesnobo trpi kdorkoli. Če opazujemo sliko kot celoto, lahko opazimo, kot da je nekaj narobe, kot da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, in to nam poraja neprijeten občutek.

(19)

Slika 9 Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm, Nasjonalmuseet, Oslo Slika 10 Edvard Munch, Anksioznost (Anxiety), 1894, olje na platnu, 74 x 94 cm, Munch-museet, Oslo

Za primerjavo z današnjim dogajanjem bi izpostavil dejstvo, da je Munch sliko Krik naslikal v samoizolaciji²⁶ in je rezultat vseh groznih izkušenj, ki jih je umetnik doživljal v samoti. Vsi študentje smo že več kot leto dni na študiju na daljavo in namesto na fakultetah zaprti v svojih sobah. Koliko je takih, ki doživljajo podobno?

26 Anxiety, 1894 by Edvard Munch, Edvard Munch, dostopno na

<https://www.edvardmunch.org/anxiety.jsp#prettyPhoto> (29. 3. 2021).

(20)

3.4 NEJASNOST TESNOBE

V Dublinu so leta 2019 postavili razstavo, imenovano Nejasnost tesnobe (A Vague Anxiety), kjer so pokazali, kako se moderni umetniki lotevajo tesnobe v naših negotovih časih.²⁷ Med razstavljavci je bil Brian Teeling, irski umetnik, s predstavitvijo štirih fotografskih serij, ki prikazujejo občutke praznine in osamljenosti. Za Teelinga je tesnoba nekaj nedefiniranega, a hkrati prisotnega v ozadju. To nejasnost v njegovih delih izraža kot serijo avtoportretov, saj zobna ščetka v ustih predstavlja čisto drugo figuro, morebitnega ljubimca, ki se tušira v ozadju. Na fotografiji, kot je ta, tesnoba ni očitna, dokler ne pomislimo nase in na trenutek zaskrbljenosti, ko se s praznim pogledom soočimo v ogledalu.²⁸

Slika 11 Brian Teeling, Čas Za Tuširanje (Shower Time), 2018

Španski fotograf Helio Leónse je pa obravnave tematike lotil na drug način. Njegova serija, imenovana Vijolična soba, preiskuje podzemno kulturo v štirih evropskih mestih, in sicer v Istanbulu, Barceloni, Madridu in Corku.²⁹ Za Leóna je serija v neposrednem dialogu s

27 How these emerging artists are addressing anxiety in our uncertain times, Sleek, dostopno na

<https://www.sleek-mag.com/article/a-vague-anxiety/> (6. 5. 2021).

28 Prav tam.

29 Prav tam.

(21)

ključnimi motivi razstave Nejasnost tesnobe (A Vague Anxiety), ki obravnava spolnost, negotovost bivanja, otroštvo, podzemno mladinsko kulturo in travme. V njegovem delu se zgodi zelo specifičen intimni občutek, ki ga lahko opišemo kot tesnobo otroka, ki čaka sam v temni sobi. Oba umetnika verjameta, da živimo v tesnobnih časih, ki jih je okrepila

kapitalistična kultura. 'Nejasnost' v naslovu razstave se lahko nanaša tudi na anestezijo družbe, ki s pomočjo potrošništva, kot so družbeni mediji, aplikacije in oglasi, prikazuje srečen svet. Telling pravi: »Načina pobega ne bomo našli, dokler ne ugotovimo, kako končati kapitalizem in najti nadomestno strukturo, ki ni vlečena neposredno iz naše politične

preteklosti.«³⁰

Slika 12 Helio León, Vijolična Soba (The Purple Room), 2012

Za Leóna je tesnoba življenjski del njegovega umetniškega procesa. Pravi: »Ne kot zavestna odločitev, ampak preprosto kot del življenja, navdušenja nad fotografiranjem.« Teeling se strinja in trdi: »Tesnoba krvavi moje delo, tako kot mnogim drugim. To pa je dobro.«³¹

30 Prav tam.

31 Prav tam.

(22)

3.5 HITCHOCKOV SUSPENZ IN TESNOBA V FILMU

Alfred Hitchcock je poznan tudi kot arhitekt tesnobe.³² Ko so se v šestdesetih letih razvijale filmska kritika in teorija, so vsi kot primer uporabljali Hitchcockove filme, kot so Rear Window (Dvoriščno okno), Vertigo (Vrtoglavica) in Psycho (Psiho), ker izražajo način gledanja zgodb in odzivanja nanje. Tako je Hitchcock postal človek, ki je izključno usmerjen v gibljive slike in čustva gledalca.³³ Hitchcock je v svojih filmih večkrat upodobil padce in v gledalcu vzbudil strah.

Slika 13 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Dvoriščno okno (Rear Window), 1954, barvni film, 112 min.

Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog, je zapisal: »Za sanjami o padcu je zelo pogosto skrita tesnoba.« Hitchcock je moral biti zelo tesnoben, saj če povzamem besede novinarja Jamesa Wolcotta: »Od vseh njegovih motivov (stopnišča, ključi, ptice) mi je najbolj zanimiva stvar njegovo navdušenje nad padanjem. Strmi padci so bili del njegove dramatične rasti.«³⁴

32Paul DUNCAN, Alfred Hitchcook: The complete films, Köln 2003, str. 3.

(23)

Slika 14 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Vrtoglavica (Vertigo), 1958, barvni film, 128 min.

Slika 15 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Sever-severozahod (North by Northwest), 1959, barvni film, 136 min.

Slika 16 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Saboter (Saboteur), 1942, črno-beli film, 109 min.

(24)

V filmih o Hitchcocku je veliko vrtoglavih situacij, kot na primer padec iz dvoriščnega okna ali padec po stopnicah v Psihu (Psycho). Hitchcock je uporabil napetost nasprotij, da bi gledalcu ustvaril tesnobo, kot dokazuje to film Vrtoglavica (Vertigo). V prvi polovici filma gledalca zapelje v ljubezensko zgodbo, vendar se v drugi polovici gledalec boji in vživi v pošastna dejanja glavnega lika. Hitchcock je tisti, ki je s tehnično veščino zapeljal gledalca v misli norega.³⁵ Hitchcock je poznan po njegovem suspenzu, kar je precej prepoznavna tehnika v njegovih filmih. Njegov slog lahko prepoznamo v prizorih med dvema osebama, v

njegovem edinstvenem načinu obvladovanja pogledov, ki si jih izmenjata, ločevanju njihovega dialoga s tihimi premori in dramatični kakovosti kadra. Hitchcock ustvarja specifično dramsko razpoloženje brez zatekanja k dialogu³⁶, kar je odlična referenca za moj kratki igrani film, saj dialoga praktično ni. V Hitchcockovih filmih je veliko zaporedij, kjer uporablja gibanje kamere v kombinaciji s tako montažo, da gledalca postavi v položaj svojih likov. Ko gledalec vidi tisto, kar vidijo liki, se gledalec z njimi poistoveti, kar lahko odlično vidimo v prizorih s prepadom. Primer iz Dvoriščnega Okna (Rear Window) je, ko smo v položaju glavnega lika, saj se zavedamo, da je nekaj narobe, ampak smo kot gledalci enako kot lik nemočni, kjerkoli sedimo in film gledamo.³⁷ Bistvo je, da njegovih filmom ne gledamo, ampak z njimi sodelujemo in to bistvo bi rad vzpostavil v kratkem igranem filmu, kjer gledalci filma ne bi samo pogledali, ampak bi se lahko postavili v kožo glavnega lika in ga razumeli.

Slika 17 Kenneth Lonergan, sličica iz filma, Manchester by the Sea, 2016, barvni film, 137 min.

Slika 18 Klemen Skočir, sličica iz filma Slepo polje, 2021, barvni kratki igrani film, 6 min.

36 Francois TRUFFAUT, Hitchcock, New York 2008, str. 27.

37 DUNCAN 2003, op. 32, str. 16.

(25)

Igralec Lucas Hedges je uspel vizualizirati enega najbolj verodostojnih napadov panike na zaslonu v filmu 'Manchester by the Sea'³⁸. Hedges igra 16-letnega srednješolca, ki je zaradi srčnega popuščanja izgubil očeta in je zdaj v oskrbi čustveno paraliziranega strica. Pozno neke noči vstane, da si privošči prigrizek iz hladilnika. Ko notri ne najde ničesar, se odloči poskusiti srečo v zamrzovalniku. Ko odpre vrata zamrzovalnika, nekaj paketov zamrznjenega piščanca zdrsne in pristane na tleh – in ta majhna nevšečnost sproži začetek Patrikovega fizičnega in čustvenega plazu. Poskuša pospraviti piščančje pakete nazaj v zamrzovalnik, a ti padejo nazaj, preden lahko zapre vrata. Patrick se skloni, da jih spet pobere, a z glavo zadene v vrata zamrzovalnika. Vse bolj razburjen piščanca silovito potisne nazaj v zamrzovalnik in poskuša zapreti vrata, preden se spet razsujejo, vendar brez uspeha. Ta vzorec se vedno znova ponavlja, kar se zdi kot večnost, vendar traja le 30 sekund. Hedges z bolečo subtilnostjo in zardelim obrazom se pri pospešenem dihanju začne oprijemati prsi. Izgubil je moč nad lastnim telesom.³⁹ Vizualizirati tesnobo oziroma panični napad sem na svoj način artikuliral tudi v mojem diplomskem delu. Anastazija izgubi kontrolo nad svojim telesom; oprijema se prsi in težko diha. Podobno kot liku iz filma 'Manchester by the Sea' se Anastazija zruši in začne jokati. Za pokop Patrikovega (lika, ki ga igra Lucas Hedges) očeta so morali počakati do pomladi; vmes je bil zamrznjen. Zamrznjena hrana ga je spominjala nanj.⁴⁰ Iresha Picot, licencirana vedenjska specialistka pravi: »Iz Patrikove situacije izhaja, da bi lahko njegov napad panike izviral iz posttravmatske stresne motnje, ki moti misli, ki spominjajo na

travmatičen dogodek. Posttravmatska stresna motnja se vedno ne prikaže takoj, ko se incident zgodi, saj lahko ta oseba potlači svoja čustva ali pa ni vzpostavila povezave med svojimi fiziološkimi reakcijami na travmatični dogodek. Zatiranje in nezdravljenje travme lahko poveča intenzivnost tesnobe. Ta travma lahko povzroči avtonomno hiperaktivnost, saj se oseba ni naučila učinkovitih sposobnosti spoprijemanja ali upravljanja zdravil, da bi stabilizirala svojo tesnobo.«⁴¹ Podobno se je Anastaziji po veliko travmatičnih dogodkih (alkohol in nasilje v družini) tesnobi več časa nabirala, kar je bil vzrok za posledice, kot je panični napad. Pri obeh primerih gre za iskren prikaz doživljanja tesnobe in paničnih napadov. Obstajajo rešitve, dokler se vsak posameznik s tesnobo ne sooči.

38 How ‘Manchester by the Sea’ Gets Panic Attacks Right, Medium, dostopno na

<https://medium.com/outtake/how-manchester-by-the-sea-gets-panic-attacks-right-d5f8abd04c29> (20. 7.

2021).

39 Prav tam.

40 Prav tam.

41 Prav tam.

(26)

4. KONCEPT TESNOBE

Poslušati samega sebe je tako težko, ker ta umetnost zahteva še eno pri sodobnem človeku redko sposobnost: biti sam s sabo, pravi Erich Fromm, nemški socialni psiholog in

humanistični filozof.⁴² Razvili naj bi fobijo samote in imamo raje najbolj neprijetno družbo oziroma najbolj nesmiselne dejavnosti, kot da smo sami s seboj. Zdi se celo, da se bojimo možnosti, da bi se soočili.⁴³ Čeprav je epidemija covida-19 veliko študentov postavila v tak položaj in povečala njihovo stisko, sem mnenja, da jim je tudi dala priložnost, da se soočijo sami s seboj in boljše odkrijejo. Fromm je mnenja, da je sicer tako poslušanje težko, ker nam ne govori neposredno, ampak posredno. Morda je najpogostejša posredna reakcija naše vesti na zanemarjanje nejasen in nespecifičen občutek krivde in nelagodja. A če je ta občutek krivde postal premočan, da bi ga utišali s površno racionalizacijo, se izraža v globljih in močnejših tesnobah in ena izmed takih oblik tesnobe je prav strah pred smrtjo.⁴⁴ »Ta

iracionalen strah pred smrtjo je posledica neuspeha življenja; to je izraz naše slabe vesti, ker smo zapravili življenje in zamudili priložnost za produktivno uporabo svojih zmogljivosti.

Umreti je grozno grenko, toda ideja, da bi morali umreti, ne da bi živeli, je nevzdržna,«⁴⁵ nadaljuje. V času epidemije smo bili primorani biti v popolni izolaciji, kar pa je po

Frommovo (tj. popolna izolacija) nevzdržno in nezdružljivo v razumom, saj se človek mora družiti zaradi dela, spolnosti, igre, vzgoje, materialnih dobrin in biti del skupine.⁴⁶ Tesnoba, ki jo študenti razvijejo med samoizolacijo zaradi epidemije covida-19 gre lahko v dve smeri:

slabo ali dobro. Søren Kierkegaard, danski filozof in teolog, je mnenja, da je tesnoba potovanje, ki ga mora vsak človek izkusiti. Naučiti se biti tesnoben na pravi način je po njegovo največji dosežek.⁴⁷ Kolikor je tesnoba utrujajoča in nas lahko ovira pri vsakdanjem življenju, je na obvladljivi ravni lahko tudi pozitivna. V naših rokah je, ali se bomo tesnobi podredili ali jo obvladovali. Je torej tesnoba v bistvu dobra?

42 Erich FROMM, Man for himself: An inquiry into the psychology of ethics, New York 2013, str. 180.

43 Prav tam.

47 Søren KIERKEGAARD, The concept of anxiety: A simple psychologically oriented deliberation in view of the dogmatic problem of hereditary sin, New York 2015, str. 187.

(27)

5. SLEPO POLJE – KRATKI IGRANI FILM

Naslov kratkega filma, Slepo polje, izhaja iz koncepta vidnega in nevidnega. Z vidnim imam v mislih posameznikovo zunanjost, ki jo imenujem vidno polje, saj jo kot gledalec lahko vidim. Nevidno pa je v mojem primeru tisto, kar se dogaja v notranjih mislih glavnega lika;

vsaka skrb, negativna misel in vsaka stiska, katere vid ne zazna. Temu tudi naslov Slepo polje – tisto, ki ga ne vidimo, slepo, temno in ki je v najglobljih prostorih podzavesti. V filmu sem preko vidnega subjekta sporočal njegovo nevidno plast.

5.1 LOGLINE

V času epidemije covida-19 poskuša tesnobna študentka predstaviti projekt preko video konference. Ji bo uspelo?

5.2 SINOPSIS

Anastazija je 22-letna študentka slikarstva, ki se želi priključiti na zoom konferenco. Zaradi tesnobe in obsesivno-kompulzivne motnje si oteži predstavitev, za katero se je pripravljala.

Zmoti jo prihod poštarja; zmrzne zaradi treme in doživi panični napad. Ob doživljanju paničnega napada jo spremljajo negativne misli. Ob globokem dihanju in sprostitvenih dihalnih vajah panični napad mine, vendar predstavitve ne opravi.

(28)

5.3 PRODUKCIJA FILMA SLEPO POLJE

5.3.1 RAZVOJ IDEJE IN ANKETA

V razvojni fazi sem najprej razmišljal o temi diplomskega dela. Želel sem obravnavati tesnobo, saj ogromno mojih vrstnikov za njo trpi. Tema se mi zdi glede na razširjenost

tesnobe zelo relevantna. Zanimivo je dejstvo, da tesnoba nima objekta, zaradi česar se je težje spoprijeti z njo. Ob pojavu epidemije covida-19 se je ta še povečala. Na začetku sem si zastavil vprašanje, kaj želim z diplomskim delom doseči. Prišel sem do zaključka, da želim opozoriti na posledice epidemije covida-19 na študentih, izboljšati njihovo duševno stanje in omogočiti boljši dostop do strokovne pomoči. Za boljšo predstavo o doživljanju tesnobe sem pripravil anketo, ki jo prilagam k diplomskemu delu. Anketo so rešili 103 študenti/-ke, stari/-e med 19 in 31 let iz različnih fakultet po Sloveniji. Največji delež anketirancev je predstavljal starostno skupino med 20 in 25 let (tj. 84,5 odstotkov). Rezultati ankete so mojo uvodno tezo potrdili, saj je več kot 75 % študentov tesnobo že doživljalo oziroma jo doživlja še zmeraj.

Skoraj 65 % pa jih je doživelo panični napad. Skoraj vsi anketiranci so mnenja, da bi se lahko na področju ozaveščanja o tesnobi naredilo več, kar je dokaz o tem, da se je na področju ozaveščanja naredilo premalo. Skoraj polovica anketiranih študentov (tj. 46,6 5) je morala zapustiti mesto, v katerem je študirala, kar lahko pripišem še eni negativni posledici

epidemije. V času študija se je več kot 64 odstotkov študentov preživljalo z delom; kar 46,6 % pa je po pojavu pandemije ostalo brez službe in jim tako otežilo preživljanje. Pozitivno je bila izpostavljena možnost študija na daljavo, saj se je s tem lahko izobraževanje nadaljevalo in je tako samo 1,9 % študentov opustilo študij. 45 % anketirancem je bilo onemogočeno praktično usposabljanje, kar je zelo zaskrbljujoč podatek, če pomislim, da zaenkrat tako stanje traja že tretjino dodiplomskega študija. Zaradi lajšanja posledic tesnobe je kar 67 % vprašanih poseglo po raznih substancah, kot so alkohol, kanabis, pomirjevala, uspavala, kokain, LSD, ekstazi, MDMA in drugo. Vse te substance lahko vodijo v zasvojenost in v skrajnih primerih tudi do smrti. Med vsemi je bilo tudi kako so tesnobo doživljali, kar mi je dalo boljši vpogled v dejansko stanje, kar sem tako lahko uporabil pri razvijanju zgodbe kratkega igranega filma.

Med vsemi odgovori so bili tako na primer: »Nisem se mogla sprostiti. Konstantno sem razmišljala o stvareh, ki sem jih rekla ali naredila, in mogoče niso bile prav. Skrbelo me je, kaj so si drugi mislili o meni. Mislila sem, da me nihče ne mara.« »Grozne misli v moji glavi, tesnoba je kontrolirala skoraj vsa moja dejanja.« »Težko, globoko dihanje, stiskanje v prsih,

(29)

potne roke, vrtoglavica, zatemnitev vida, izguba ravnotežja, slabost, mehke noge, nestabilne noge ...« »Notranji kaos (povišan srčni utrip, težje dihanje, panični napad, teža na prsnem košu).« »Stiskanje v srcu, kot da ne bi mogla dihati; hkrati bi se najraje iztrgala iz telesa.«

Zanimalo me je tudi, kako je epidemija covida-19 vplivala na njih in dobil sem zadovoljive odgovore: »Občutki ujetosti, dolgčasa, več časa slabše volje.« »Na vse možne poglede ... kot razvoj v samostojno odraslo osebo se ti ne zdi več mogoč.« »Že tako imam velike težave z motivacijo in koncentracijo, covid-19 situacija pa je vse to še toliko bolj potencirala.«

»Negativno, poglobilo je mojo depresijo in aksioznost«. To je le nekaj parametrov, ki sem jih poskušal upoštevati pri razvijanju zgodbe za kratki igrani film Slepo polje. Razvojno fazo sem razdelil na dogajanje in lik. Dogajanje sem razdelil na fizično kot poskus prijave na video konferenco ter predstavitev projekta in emocionalno kot doživljanje tesnobe, obsesivno kompulzivne motnje in paničnih napadov. Določil sem motiv glavnega lika, ki je uspešno predstaviti projekt prek video konference, ter zapisal vse dejavnosti, ki jih lik opravlja, kot na primer kadi cigareto, prevzame paket, doživi panični napad in ne predstavi projekta. Ker zdaj poznam motiv mojega lika, mu lahko ustvarim ovire, ki mu preprečujejo dosego cilja. Zgodba bo govorila prav o tem, kako lik te ovire premaguje. V zgodbi ne morem razkriti ničesar, česar ne poznam, zato mi je bilo pomembno, da naredim distinkcijo med tem, kar vem o svojem liku kot neki ideji, pojmu, in tem, kako naj ga prikažem v scenariju.

5.3.2 PREDPRODUKCIJSKA FAZA

Nadaljeval sem z ustvarjanjem in zasnovo lika ter določil, da je glavni lik 22-letna študentka slikarstva z imenom Anastazija in sestavine njenega življenja razdelil na dve osnovni

kategoriji. Liku sem določil prvo kategorijo, ki je emocionalno življenje oziroma proces, ki lik oblikuje, torej od rojstva do začetka zgodbe. Zasnoval sem njen življenjepis do začetka kratkega igranega filma. Anastazija se je rodila 4. marca 1998 in obiskovala srednjo umetniško šolo. V času srednje šole se njena starša pogosto kregata; oče je večkrat prihajal domov alkoholiziran ter mamo pretepal. Kot najstnica je tako doživljala nasilje v družini.

Takrat se tudi prvič spozna z prepovedanimi substancami. Preden se Anastazija vpiše na fakulteto, se mama preseli k drugemu moškemu v Nemčijo in jo tako pusti samo z očetom.

Anastazijo sprejmejo na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje na smer Slikarstvo.

Odseli se stran od očeta in si s študentskim delom krije stroške življenja v Ljubljani. V času izobraževanja na Akademiji doživlja tesnobo in panične napade. Večkrat poseže po alkoholu,

(30)

marihuani in drugih prepovedanih substancah. Zaradi epidemije covida-19 je izgubila službo prek študentskega servisa in bila primorana zapustiti kraj študija ter se s težkim srcem vrniti nazaj v domači kraj h očetu. S tem, ko sem ustvaril njen življenjepis, sem lik oblikoval. Nato sem nadaljeval z razkrivanjem tako, da sem določil, kaj je v poklicnem, osebnem in zasebnem krogu. Imel sem vse potrebne informacije, preden sem začel s pisanjem scenarija. Scenarij sem razdelil na prvo dejanje oziroma zasnovo, prvo točko zapleta, drugo dejanje oziroma soočanje z ovirami, drugo točko zapleta in tretje dejanje oziroma razrešitev. V prvem dejanju sem zasnoval zgodbo, vpeljal glavni lik in predstavil situacijo. Iz enega dejanja v drugega sem prehajal s točko zapleta, ki je vedno vključevala glavni lik. V scenariju sem tako kot prvo točko zapleta določil prihod poštarja z dostavo. V drugem dejanju se je Anastazija soočala z ovirami, ki so ji preprečile dosego cilja, torej predstaviti projekt prek video konference.

Najprej z iskanjem zaščitne maske, nato s štetjem stopnic in na koncu z doživljanjem paničnega napada. Za drugo točko zapleta sem določil dihalne vaje, ki so moj lik umirile in dogajanje premaknile v tretje dejanje. Napisano sem imel paradigmo scenarija, poznal konec zgodbe in začel s pisanjem scenarija. Vsak prizor je vseboval lokacijo dogajanja, torej v notranjosti ali zunanjosti, in čas dogajanja, torej noč ali dan. Po končanem scenariju sem narisal tudi zgodboris. V sklopu diplomskega dela sem preko strokovne literature in lastne ankete raziskal dejavnike, simptome in zdravljenje tesnobe, saj so bile to ključne informacije za sestavo zgodbe. V predprodukcijski fazi sem izbral igralsko zasedbo in ostalo ekipo (tj.

vizažistko). Zaradi ukrepov v povezavi z epidemijo covida-19, kot na primer zaprtje na regije in prepoved druženja, sem bil primoran vse sodelujoče prilagoditi na širše družinsko okolje.

Za lokacijo snemanja sem prav zato določil kar svoj dom. Z igralci sem se najprej pogovoril o zgodbi, njihovem liku in o mojih pričakovanjih. Prav tako sem govoril z vizažistko, kakšen izgled bo imel glavni lik. Želel sem, da izgleda utrujeno in zaspano, saj pogosto ne spi zaradi nespečnosti. Z igralci smo začeli z bralnimi vajami scenarija in to večkrat ponavljali. Ob vsakem prizoru sem jim še dodatno obrazložil svojo vizijo. Po bralnih vajah smo določene prizore tudi poizkusili odigrati in jih testno posneli. Ob gledanju testnih posnetkov sem ji dal dodatne nasvete, kako naj določen prizor odigrajo. Fokus je bil na glavni igralki; nekaj napotkov sem dal tudi stranskim igralcem. Pripravil sem seznam vseh rekvizitov, ki so potrebni za snemanje, in igralcem pokazal primere oblačil, ki naj bi jih imeli. Ker v zgodbi nastopi poštar, smo poskušali njegovo obleko improvizirati, saj do dejanske nisem imel dostopa. Imel sem vse pripravljeno in začel s produkcijo filma.

(31)

5.3.3 PRODUKCIJA

Snemal sem z brezzrcalnim fotoaparatom znamke Sony A7III v polni visoki ločljivosti s 35- milimetrskim objektivom z najširšo zaslonko (f/1.8). Velikost zaslonke sem med produkcijo spreminjal. Snemanje je trajalo dva dneva na zunanjih in v notranjih prostorih hiše. Ker smo pred začetkom dosti vadili, do zapletov med snemanjem ni prišlo. V post-produkciji nisem želel dodajati ogromno filmskih efektov, zato sem poskusil učinke tesnobe narediti s kamero.

To sem dosegel z naglimi premiki, rahlim tresenjem kamere in poigravanjem s fokusom, ker nisem želel popolne ostrine. Vsak prizor smo večkrat ponovili, dokler nisem bil s končnim zadovoljen. Po končanem snemanju smo z igralci posneli ločeno še zvok. Glavna igralka je imela pred seboj scenarij in brala svoje besedilo. Poskusil sem posneti tak glas, da bo gledalec občutil, da prihaja iz njene podzavesti in ga v post-produkciji samo še bolj dodelal.

5.3.4 POSTPRODUKCIJA IN DISTRIBUCIJA

Vse posnetke sem naložil na računalnik in začel z montažo v programu Adobe Premiere Pro, ki je trajala teden dni. Ko sem vse posnetke zložil skupaj, je sledila še barvna korektura. Hotel sem doseči pojav čustev pri gledalcu z barvno korekcijo in tako izbral hladnejše barve. Ob doživljanju paničnega napada v kopalnici sem izjemoma, a namenoma poudaril takrat še oranžno, rdečo in rumeno barvo, ki bolj predstavlja tesnobo in strah. Dodal sem najavno in odjavno špico ter film izvozil. Končni izdelek je dolg 6 minut in 31 sekund v formatu H.264/MP4 in s 25 sličicami na sekundo. Kratki igrani film bom naložil na osebne spletne platforme v želji po ozaveščanju tesnobe med študenti v času epidemije covida-19 in poleg dopisal informacije o strokovni pomoči.

(32)

6. ZAKLJUČEK

Če povzamem besede v uvodnih mislih diplomskega dela, da so študentska leta namenjena druženju, spoznavanju in ustvarjanju – gradnji notranjega jaza vsakega posameznika, je prihodnost vseh študentov zelo ogrožena. Problem, ki sicer še nastaja, a v resnici še niti točno ne vemo, kako velik je, je poslabšano duševno stanje študentov, ki posledično vodi do zlorabe prepovedanih substanc in samomorov. Ne vemo še, kdaj bo epidemije konec in kdaj se bo študijski proces normaliziral v stanje kot pred epidemijo covida-19. Prišel sem do zaključka, da smo na žalost v tem trenutku te blazne dolge more, študenti v bistvu prepuščeni sami sebi.

Rezultati ankete so moja mišljenja potrdili, saj je več kot 70 % anketiranih študentov tesnobnih in je epidemija stanje samo še poslabšala. Rezultati so pokazali tudi na druge posledice epidemije na študentih kot izguba študentskega dela in prihodka, selitev iz kraja študija in hude napade tesnobe, ki vodijo v zlorabo prepovedanih substanc. S svojim diplomskim delom sem želel vse te grozne podatke združiti v kratkem igranem filmu in opozoriti na vse posledice, ki jih epidemija na študentih terja. V kratkem filmu sem skušal čim bolj pristno zaobseči duh epidemije in stisko študentov. Študentje si želimo nazaj na fakultete, družiti se in dokončati svojo študijsko pot na normalen način. A vendar smo vsaj zaenkrat nemočni, kot so gledalci pri Hitchcockovem filmu Dvoriščno okno (Rear Window), in samo čakamo, kdaj bodo vodilni sprostili ukrepe oziroma bo dosežena precepljenost, da bomo lahko zopet nadaljevali študijski proces. Menim pa, da je tesnoba kot ena izmed posledic epidemije tudi dobra. Študentje, če bomo tesnobo obvladovali, bomo lahko dosegli tudi kaj pozitivnega! V času zaprtja in samoizolacije je najbolj primeren čas za soočenje s samim seboj in narediti korak naprej. Včasih ni nič narobe s tem, če pademo, saj se tako naučimo ponovno vstati. Vincent Van Gogh je namreč ob zaprtju v umobolnici narisal svoja najbolj slavna dela. Prav tako je Edvard Munch svojo najbolj znano sliko Krik (The Scream) narisal v samoizolaciji. In če je Alfred Hitchcock kljub tesnobi posnel ogromno filmskih uspešnic, je upanje tudi za vse študente, da bomo morda epidemijo in novonastalo tesnobo razumeli kot priložnost in obrnili novo, boljše poglavje v življenju.

(33)

7. LITERATURA

ANDERSON, Janice, Vincent Van Gogh: življenje in delo, Ljubljana 1998.

Anxiety, 1894 by Edvard Munch, Edvard Munch, dostopno na

<https://www.edvardmunch.org/anxiety.jsp#prettyPhoto> (29. 3. 2021).

BROWN, Mick, Mortality, orgies, and a trip to the theatre: My weekend with Salvador Dali, The Telegraph, dostopno na <https://www.telegraph.co.uk/art/artists/mortality-orgies-trip- theatre-weekend-salvador-dali/> (29. 3. 2021).

DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana, Mateja GORENC in Helena JERIČEK, Ko te strese stres:

kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje, Ljubljana 2006.

DESCHARNES, Robert in Gilles NÉRET, Salvador Dalí: the paintings volume I, 1904-1946, Köln 2004.

DUNCAN, Paul, Alfred Hitchcook: The complete films, Köln 2003.

Duševnih stisk študentov je vedno več, vsak četrti razmišlja o samomoru, RTV Slovenija, dostopno na <https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/dusevnih-stisk-studentov-je- vedno-vec-vsak-cetrti-razmislja-o-samomoru/575630> (8. 4. 2021).

FIELD, Syd, Scenarij: Temelji scenarističnega pisanja, Ljubljana 2015.

FROMM, Erich, Man for himself: an inquiry into the psychology of ethics, New York 2013.

Garden of the Asylum, Van Gogh Museum, dostopno na

How these emerging artists are addressing anxiety in our uncertain times, Sleek, dostopno na

<https://www.sleek-mag.com/article/a-vague-anxiety/> (6. 5. 2021).

(34)

How ‘Manchester by the Sea’ Gets Panic Attacks Right, Medium, dostopno na

<https://medium.com/outtake/how-manchester-by-the-sea-gets-panic-attacks-right- d5f8abd04c29/> (20. 7. 2021).

KIERKEGAARD, Søren, The concept of anxiety: A simple psychologically oriented deliberation in view of the dogmatic problem of hereditary sin, New York 2015.

MERLEAU-PONTY, Maurice, Vidno in nevidno, Ljubljana 2000.

MUHOVIČ, Jožef, Vidno in nevidno, Ljubljana 2019.

RUSSEL, Peter, Masters of Art - Edvard Munch, London 2017.

TRUFFAUT, Francois, Hitchcock, New York 2008.

WELLINGTON, Dr. Kevin W., Covid-19: What you must know, Cape Town 2020.

(35)

8. REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL AVTORJA

Slika 19 Klemen Skočir, sličica iz filma, Slepo Polje Slika 20 Klemen Skočir, sličica iz filma, Slepo Polje (Blind Field), 2021, barvni video, 6,5 minut (Blind Field), 2021, barvni video, 6,5 minut

(osebni arhiv) (osebni arhiv)

(36)

9. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1 Vincent Van Gogh, Azilni Vrt (Garden of the Asylum), 1889, olje na platnu, 72 x 91 cm, Van Gogh Museum, Amsterdam (pridobljeno s

<https://www.vangoghmuseum.nl/en/collection/s0196V1962> [25. 3. 2021]).

Slika 2 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1888, olje na platnu, 72 x 90 cm, Van Gogh Museum, Amsterdam

Slika 3 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1889, olje na platnu, 73,6 x 92,3 cm, The Art Institute of Chicago, Chicago

Slika 4 Vincent Van Gogh, Umetnikova soba v Arlesu (The Bedroom), 1889, olje na platnu, 56,5 x 74 cm, Musee d'Orsay, Pariz (vse pridobljeno s < http://art-vangogh.com/saint- remy_52.html > [27. 3. 2021]).

Slika 5 Salvador Dalí, Veliki Masturbator (The Great Masturbator), 1929, olje na platnu, 110 x 150 cm, Museo Nacional Centro De Arte Reina Sofía, Madrid (pridobljeno s

<https://www.dalipaintings.com/the-great-masturbator.jsp#prettyPhoto[image1]/0/> [28. 3.

2021]).

Slika 6 Salvador Dalí, Vztrajnost spomina (The Persistence of Memory), 1931, The Museum of Modern Art, New York (pridobljeno s <https://www.moma.org/collection/works/79018>

[23. 3. 2021]).

Slika 7 Detajl, Obraz figure. Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm, Nasjonalmuseet, Oslo (pridobljeno s

<https://www.nasjonalmuseet.no/en/collection/object/NG.M.00939> [29. 3. 2021]).

Slika 8 Detajl, nebo. Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm, Nasjonalmuseet, Oslo (pridobljeno s

Slika 9 Edvard Munch, Krik (The Scream), 1893, olje na platnu, 73,5 x 91 cm,

(37)

Nasjonalmuseet, Oslo (pridobljeno s

Slika 10 Edvard Munch, Anksioznost (Anxiety), 1894, olje na platnu, 74 x 94 cm, Munch- museet, Oslo (pridobljeno s

<https://www.edvardmunch.org/anxiety.jsp#prettyPhoto[image1]/0/> [29. 3. 2021]).

Slika 11 Brian Teeling, Čas Za Tuširanje (Shower Time), 2018 (pridobljeno s

<https://www.sleek-mag.com/article/a-vague-anxiety/> [6. 5. 2021]).

Slika 12 Helio León, Vijolična Soba (The Purple Room), 2012 (pridobljeno s

<http://internationalphotomag.com/helio-leon-the-purple-room/> [6. 5. 2021]).

Slika 13 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Dvoriščno okno (Rear Window), 1954, barvni film, 112 min. (pridobljeno s <https://www.youtube.com/watch?v=oowcsynjIwc> [2. 4.

2021]).

Slika 14 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Vrtoglavica (Vertigo), 1958, barvni film, 128 min.

(pridobljeno s <https://twitter.com/classicsman70/status/1057318078684360706?lang=bg>

[2. 4. 2021]).

Slika 15 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Sever-severozahod (North by Northwest), 1959, barvni film, 136 min. (pridobljeno s <

https://twitter.com/classicsman70/status/1057318078684360706?lang=bg> [2. 4. 2021]).

Slika 16 Alfred Hitchcock, sličica iz filma, Saboter (Saboteur), 1942, črno-beli film, 109 min.

(pridobljeno s <https://twitter.com/classicsman70/status/1057318078684360706?lang=bg>

[2. 4. 2021]).

Slike 17, 18, 19, 20, 21, 22: Klemen Skočir, sličice iz filma, Slepo Polje (Blind Field), 2021, barvni video, 6.5 minut (osebni arhiv)

(38)

10. PRILOGE

- Primer scenarija

ODTEMNITEV

EXT. BALKON - DAN 1

Anastazija (22) kadi cigareto na balkonu podeželske hiše. Lase ima rahlo skuštrane in podočnjake skoraj večje kot oči, saj ni prejšnjo noč skoraj nič spala. Redko se ji uspe konkretno naspati. Oblečena je v tri dni staro jopico v kateri tudi spi. Med kajenjem in

srkanjem že skoraj mrzle kave pa v glavi ponavlja za predstavitev, ki jo ima čez par minut preko zoom konference.

ANASTAZIJA (V.O)

Salvador Dali je španski nadrealistični umetnik rojen v …

Med nekaj trenutki razmišljanja potegne velik vdih cigarete.

ANASTAZIJA (V.O) (CONT'D) Ah, kje je že? Joj, od začetka.

Salvador Dali je španski nadrealistični umetnik rojen v … ah, ne morem se

spomniti, bom pač brala na predstavitvi.

Spet nisem nič spala. Rabiš pomoč

Anastazija, je že hudo. Ne, ne, ni hudo nehaj, nehaj. (panično)

(39)

Poskuša globoko dihati in ugasne cigareto. Odide v notranjost hiše.

INT. PREDSOBA – DAN 2

Sezuje si čevlje in obuje copate. Med obuvanjem zasliši glasno trobljenje in glas. Prišel je poštar, mlajših let, oblečen v uniformo.

POŠTAR (V.O.) (kričeče)

Je kdo doma? Imam paket za vas.

ANASTAZIJA (V.O.) (nervozno)

Fak, čez 5 minut moram že biti priklopljena na zoom.

- Anketni vprašalnik

Med vidnim in nevidnim

Zdravo, sem Klemen Skočir - študent zaključnega letnika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in pripravljam diplomsko delo z naslovom ''Med vidnim in

nevidnim'', kjer želim z eksperimentalnim kratkim filmom ozaveščati o tesnobi med študenti.

Tema je glede na razširjenost tesnobe zelo relevantna. Zanimiva mi je predvsem zato, ker za razliko od strahu (ki je vedno strah pred nečim), tesnoba nima objekta, zaradi česar se je težje spoprijeti z njo. Zelo bom hvaležen, če mi boste namenili dve minuti časa in odgovorili na anonimno anketo.

(40)

Opozorilo: Anketa je samo za študente. Zavedam se, da je lahko tema za marsikoga občutljiva. Vsekakor bom vesel vaših odgovorov vendar, če se ne počutite za reševanje, ankete raje ne rešujte.

* Zahtevano

1. Starost *

2. Ste kdaj trpeli ali trpite zaradi tesnobe oziroma anksioznosti? * Označite samo en oval.

DA NE

3. Kako ste to doživljali? (Ker bom posnel kratek eksperimentalni igrani film mi je dejansko doživljanje tesnobe pri vsakem posamezniku za film kot celoto zelo pomembno) *

4. Ste kdaj doživeli panični napad? * Označite samo en oval.

DA NE

(41)

5. Mislite, da bi se lahko na področju ozaveščanja tesnobe med mladimi več naredilo? * Označite samo en oval.

DA NE

6. Ste morali zaradi epidemije covid-19 zapustiti mesto študija? * Označite samo en oval.

DA NE

7. Ste se med študijem preživljali s študentskim delom? * Označite samo en oval.

DA NE

8. Ste zaradi epidemije izgubili delo prek študentskega servisa? * Označite samo en oval.

DA NE

9. Ste morali zaradi epidemije covid-19 študij opustiti? * Označite samo en oval.

DA NE

(42)

10. Vam je epidemija covid-19 onemogočala akademsko delo? * Označite samo en oval.

DA NE

11. Kako je epidemija covid-19 vplivala na vas? *

12. Ste se kdaj zaradi lajšanja tesnobe poslužili s substancami? * Označite samo en oval.

DA NE

13. Katere substance ste probali?

Izberite vse primerne odgovore.

(43)

Alkohol

Kanabis (marihuana in hašiš) Pomirjevala in uspavala Kokain

LSD Ecstasy Mdma

Ne želim odgovoriti

(44)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. mag. Robertu Černelču in so-mentorju doc. mag. Andreju Kamniku za vso pomoč in usmerjanje tekom celotnega študija in diplomskega dela. Posebna zahvala tudi mami in pokojnemu očetu, ki sta mi študij omogočila.