DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
IZVOR IN PROCES IDEJE
Tajda Stiplovšek-Jug
Ljubljana, 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
IZVOR IN PROCES IDEJE Mentor: prof. mag. Jože Barši Somentor: doc. dr. Tomo Stanič
Ime in priimek avtorice: Tajda Stiplovšek-Jug Študentka rednega študija
Vpisna številka: 42180100 Študijski program: Kiparstvo
Ljubljana, januar 2022
Naslov diplomskega dela: Izvor in proces ideje Title of the thesis: The source and the process of idea
KLJUČNE BESEDE
KIPARSTVO SCULPTURE
INSTALACIJA INSTALLATION
SNEG SNOW
FILTRI FILTERS
NARCISOIDNOST NARCISSISM
TRANSPARENCA TRANSPARENCY
DRUŽBA SOCIETY
DIPLOMSKA NALOGA BACHELOR THESIS
UDK
7.038.55(043.2)
IZVLEČEK
Diplomsko delo obravnava nekatere priljubljene dejavnosti popularne družbe, ki izhajajo iz narcisoidnih podlag sodobne družbe, katere del sem tudi sama. V njem pojasnjujem svoje odkrivanje in doživljanje tovrstnih dejavnosti ter predstavljam posledice in občutke, ki jih spremljajo in ki temeljijo na moji lastni izkušnji in raziskavi iz literarnih virov. Prek umetniških del sem želela predstaviti gledalcem težave, ki jih imajo te dejavnosti za
posameznika in družbo ter opozoriti na njihove pasti. V delu skušam vizualno problematizirati sicer že obstoječe teme narcisoidnosti.
ABSTRACT
The Bachelor thesis searches withing some of pop's culture favorite activities, which the source we can find in withing narcissistic backgrounds of contemporary society, of which I'm also a part. I will explain my research and experience of such-like activities and represent the consequences and feelings, that go along with these processes, based on my own experience and research from literal sources. Through artworks, I wanted to present individual and collective problems of these activities and be alert of the traps they include. In my thesis, I'm trying to problematize visually already known themes of narcissism.
KAZALO
- UVOD...8
- I. DEL: KONTEKST...9
1 NARCISIZEM...9
2 TRANSPARENTNA DRUŽBA...10
3 POVEČANA REALNOST...11
- II. DEL: OPIS DEL...12
1 LANSKI SNEG...12
1.1 FORMALNA ANALIZA...12
1.2 SNEG...12
1.3 NAVODILA...12
1.4 ZAMETKI DELA...12
1.5 NASLOV...13
1.6 DOBRODELNOST...14
2 MOŽNOSTI UPORABE...14
2.1 PRVA MOŽNOST...14
2.2 PRIPISI...16
2.3 PROMOCIJE...16
2.4 DRUGA MOŽNOST...16
2.5 KAJ ME VSE MOTI IN KAJ NE...18
2.6 ZAKLJUČEK...19
3 SELFIE FILTRI IN SKRB ZA VIDEZ...20
3.1 VRSTE SELFIE FILTROV...20
3.2 UPORABA...21
3.3 RESNIČNO, AMPAK NE PRAVO...21
4 TRY THESE AWESOME 4 ANALOG SELFIE FILTERS...22
4.1 FORMALISTIČNA ZASNOVA...22
4.2 NASLOV...22
4.3 OGLEDALA...22
4.4 SELFIE PALICE – PODSTAVKI...23
4.5 ZVOČNA INŠATALACIJA...26
4.6 AKI SASAMOTO: TEA/COFFEE...27
4.7 UKINITEV PRILAGAJANJA...28
4.8 PRAZNJENJE...30
4.9 IDOLI...30
4.10 MANIPULIRANJE PODOBE...30
4.11 IDEOLOGIJA...31
4.12 MASKE...31
4.13 PLANDID...32
4.14 PODAJANJE SPOROČILA...33
4.15 OSEBNI POGLED...34
- ZAKLJUČEK...35
- LITERATURA...36
- REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL...38
- SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA...44
UVOD
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh del, to sta Lanski sneg in Try these awesome 4 analog selfie filters. Vsebina pisnega dela diplomskega dela je razdeljena na dva dela, v prvem sta predstavljena konteksta del, v drugem se deloma posvečam podrobneje.
Sneg, zapakiran v plastične vrečke in opremljen z nalepkami, ki spreminjajo vrednost snega, ki sem mu podaljšala življenjsko dobo oziroma rok uporabnosti s tem, da sem ga v času zime nabrala zunaj in ga shranila v svojem zamrzovalniku doma. Iz prvotne ideje snega, kot
vrednega in neminljivega je dobil nove in izvirne naloge, ki ga prikažejo, kot nepogrešljivega.
Fenomen selfie filtrov sem prikazala z instalacijo, večinoma zasnovano in izdelano na
študijski izmenjavi v Linzu. Njihov svet in delovanja sem skušala prikazati na drugem mediju, prav tako se dotikam subjektov, ki jih proizvajajo, ter dojemanja samega sebe in drugih. V diplomskem delu bi namesto slovenskega predloga izraza selfie »sebek«, skupaj z njegovimi sklanjatvami, uporabljala kar angleško različico »selfie«.
I. DEL
1. PATOLOŠKI NARCISIZEM
V knjigi Narcissistic personality of our time Christopher Lasch opisuje izvore in značilnosti ameriške družbe v 20. stoletju. Če je takrat knjiga bila označena tudi kot patetična, jo še z večjo intenziteto lahko globalno uvrstimo v današnji čas.
Religiozni pomeni smrti so izginili, ni posmrtnega življenja, jedrsko orožje, holokavsti in uničenje ekosistema so strahovi, ki so v Združenih državah Amerike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pripomogli k nezaupljivosti v prihodnost in namesto z reševanjem
neizogibnega slabega so raje skrbeli sami zase, sledili programom, ki zagotavljajo zdravje in oblikujejo mere za podaljševanje življenja. Politična gibanja se borijo za boljšo življenjsko kakovost in ideali, ki ponujajo posamezniku zatočišče pred eksistencialnimi terorji, mu dajejo iluzijo, da je težava zunanja. Osebne akcije ne konstituirajo gibanja, saj je tipično, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje osebno življenje. Širša družbena kriza izhaja iz
posameznikovega nižanja standardov zaradi neuspehov. Če bi se namesto tega raje posvetil reševanju svojih napak, bi to dvignilo njegov in posledično tudi družbeni standard.
Lasch poda tudi klinično analizo patološkega narcisista, ki opredeljuje pacienta, ki v sebi čuti praznino in depresijo ter tesnobo. Čuti praznino, vendar, da bi se zazrl in videl težavo v sebi, mu preprečuje ideja o njegovi vsemogočnosti. Zelo ceni lastnosti mladosti, zato se boji smrti in staranja. Zaradi svoje agresije in manipulativnosti odbije od sebe druge in ni zmožen imeti nepovršinskih odnosov, kar ga pušča praznega in razloga ne zmore najti v sebi, saj bi to pomenilo poraz. Obenem je obseden s pozornostjo in cenjenostjo s strani drugih, kar napolni idejo o njegovi vsemogočnosti. Boji in brani se pred porazom, zato ne more priznati uspeha, sreče in dosežkov drugih. S temi podlagami opiše osebnost takratne ameriške družbe, ki je sedaj razširjena na ves zahodni svet.
Zaradi negotovosti se ljudje ne ukvarjajo z zgodovinsko kontinuiteto, vsi raje živijo za danes.
Vodilo revežev »živeti za trenutek« je postalo težava srednjega razreda. Tako napredujemo v naraščajoči atomizirani družbi, ki nas vodi k občutku odrezanosti od drugih. S prenasičenostjo informacij in množičnimi mediji so tragični svetovni dogodki včasih bližje kot nekateri na lokalni ravni. Brez navezanosti se med seboj prekrivajo, kar se zdi kot drsenje iz krize v krizo, in onemogočajo napovedovanje dogodkov.
Tako z napačnimi idejami o skrbi zase, ki zadostijo zgolj naši samopodobi, se bolj izogibamo introspekciji, s katero bi opazili svoje napake in neuspehe osebnega življenja. Uporabljamo jih, da ublažijo praznost in tesnobo. S hitrimi zadovoljitvami želja, potrošniško
samorealizacijo in obsedenostjo s seboj smo danes globoko v kulturi narcisizma in si polnimo vse večjo praznino, ki nastaja. Trenutno ne obstaja nobena zatiralna sila, ki bi nas ustavila pred samoanaliziranjem, kar nas ovira, je naš egoizem.
2. TRANSPARENTNA DRUŽBA
Uvedba tehnoloških naprav in njihovih zmogljivosti je že globoko zakoreninjena v našem vsakdanjiku. Ne bom naštevala vseh sprememb, ki so se zgodile in vplivajo na naša življenja, temveč bi se osredotočila na transparentnost, ki jo omogoča. Raziskovanje transparentne družbe mi je v glavnem omogočila knjiga Transparency, Society and Subjectivity.
Pojmovanje transparentnosti v družbi se je skozi zgodovino spreminjalo, v Puritskem etosu je živeti brez zaves pomenilo, da ni ničesar za skriti. Danes se v transparenco sili vse. Upor in nezaželenost ostajata obrobna, razlog zato je verjetno, da imata pozitiven vpliv na obnašanje.
V 20. stoletju je biti gledan pomenilo bolj moralno obnašanje »'Sončni žarek je najboljši dezifincir'«.1
V 21. stoletju je transparenca »ena najboljših orodij demokracije« in vsak državljan ima pravico do nje. Težnja po vidnosti se širi na vsa področja in biti viden pomeni biti uspešen.
Na transparenco vpliva in jo simulira poplava podatkov, iz katerih pomena včasih ne izlušči noben državljan in včasih je transparenca utemeljena kot magična formula, katere pomen ni treba, da je razumljen, da bi se občutil njen učinek. Metaforični pomen zrcali njegovo
dobesednost – perfektno transparentno okno je tisto, ki najbolj odvrne pozornost s sebe, manj, kot vidimo steklo, bolje vidimo skozenj.2 Pa vendar je semantični pomen te vpadljive besede zamegljen, kar raziskujejo kritične študije transparence. Svoji prisotnosti lahko sledimo skozi digitalne sledi, ki jih puščamo na napravah z uporabo družabnih omrežij, s plačevanjem s kartico, z uporabljanjem dvigala, gledanjem televizije ... To digitalno vidnost, ki jo dosegamo, avtorji enačijo s Cambridsko revolucijo: pred več kot pol milijarde let se je zgodil eden izmed glavnih dogodkov v pomenih geološke zgodovine in popolnoma spremenil pravila preživetja.
V tako imenovani transparentni eksploziji se je kemija v oceanih in atmosferi radikalno
1 Emanuel ALLOA, Dieter THOMA, Transparency, society and subjectivity, Sv. Gallen 2018, str. 2.
2 Prav tam, str. 3.
spremenila s posledicami, da je postala veliko bolj transparentna. Lažji karbonatski izotopi so nadomestili težje, svetloba je napolnila oceane in prvič je bila možna uporaba vida, kar je pomenilo, da je imeti oči bilo ključnega pomena tako za plen kot plenilce. Spremenile so se metode izogibanj, mimike ter kamuflaže in organizmi, ki se niso hitro prilagodili, so izumrli.
Stare taktike obravnavanja informacij niso več delovale.
Danes vzporednice najdemo z obstojem interneta in poplavo informacij, tisti, ki se ne adaptirajo na nove metode, ne uspejo.3
3. POVEČANA REALNOST
Žižek na temelju igrice Pokemon Go razloži koncept povečane realnosti in na temelju neke nove tehnologije predstavi koncept ideologije. V povečani realnosti fantazija ni nasprotna realnosti, ampak se realnost sama obnaša kot magična celota s svojimi resnicami.
Potrebujemo virtualne vloge, da si ustvarimo realnost. Na temelju tega mehanizma deluje ideologija – z določanjem vlog vemo, kaj je ali ni dobro. Nimamo namreč na eni ravni realnosti takšne, kot je, in na drugi ideološke iluzije, v kateri živimo. Fantazija je med tema dvema.4
Nikoli ni objekt in želja, ampak proces pridobivanja objekta želje, ki je del fantazijskega okvirja in ga najdemo med realnostjo in ideologijo. Fantazija je okvir odvečnega užitka, ki nastane v procesu pridobivanja objekta želje oziroma Lacanovega termina, ki ga Žižek omeni Object a in nima ničelne ravni.
Žižek poveže Marxa z Lacanom; užitek kapitalizma ni realnost, ampak iluzija, ki ima v tem primeru vlogo reproduciranja. Realnost ali kapitalizem je tisti, ki se v tem postopku
reproducira, obrača kapital skozi iluzijo vrednosti. Tako ni realnost oziroma vsebina, ampak fantazija ali forma tista, ki daje realnosti pomen. Vsebina se zgolj reproducira in kaj je znotraj nje, vidimo v formi. Kapitalizem ustvarja iluzijo, da potrebujemo stvari, da imajo vrednost, ki jo potrebujemo, in kapitalistična realnost potrebuje ideologijo, da deluje. Vrednost je dejavni proces produkcije. Resnica je možna prek iluzij.
3 Prav tam, str. 22.
4Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 2/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1. 2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=LgaAMIDaUOU> (10. 12. 2021).
II. DEL: OPIS DEL 1. LANSKI SNEG
1.1 FORMALNA ANALIZA
Delo je sestavljeno iz snega in plastičnih vrečk ter nalepk s podatki o vsebini in z njim možnimi dejavnostmi. Predstavljam trenutno zaključeno stanje projekta, ki sicer že ima nadaljevanja.
1.2 SNEG
Sneg je bil nabran v okolici Celja decembra 2020, v različnih časovnih obdobjih glede na zapadlost. Puhast in svež sneg je bil nabran po le nekaj urah po tem, ko je zapadel. Trši in zaledenel sneg je bil nabran po več dneh in po tem, ko je preživel različne vremenske situacije. Glede na čas nabiranja so »letine« povezljive tudi z nekaterimi navodili.
1.3 NAVODILA
Navodila so napisana v fontu Comic Sans, nekateri znaki besed so obrnjeni ali prezrcaljeni, da otežijo pretočnost branja, prav tako kot številske oziroma količinske vrednosti, ki so rezultati računskih operacij, zapisanih v besedilu.
Ena izmed vrečk ima nalepko, katere vsebina se nanaša na drugačno uporabo od drugih. Med drugimi oblikovalskimi segmenti vsebuje fotografijo.
1.4 ZAMETKI DELA
Nekateri si radi shranjujemo nepotrebne stvari, vsaj tako o mojem snegu meni babica, ki ji jemlje prostor v skrinji, prostorni za dve njeni velikosti. Vem, da nima prav, saj je sneg veganski.5
Prva oblika dela se je pojavila kot odziv na nalogo iz prvega semestra tretjega letnika, ko nam je prof. Alen Ožbolt zadal zanimivo nalogo, ki je zahtevala hitri odziv z navodili, naj
5 Zapis iz osebnega arhiva.
naredimo nekaj iz snega, ki je sredi decembra ravno zapadel po celotni Sloveniji. Moj odziv je bil sneg, zapakiran v plastične vrečke, poimenovan Lanski sneg. Poleg tega sem lastnoročno izdelala etikete tipa suvenirja, saj je december tudi čas božičnih sejmov in obdarovanja. Na zadnjih straneh etiket sem zapisala še besede, kot so vegansko, iz ekološke pridelave, neto količino in podobno.
Slika 1 Tajda Stiplovšek Jug, Lanski sneg, 2020, asemblaž, 23 × 16 cm. (foto: Jakob Kač, Šentjur, 2020).
1.5 NASLOV
Lanski sneg metaforično pomeni nekaj preteklega in nekaj, s čimer se ni vredno ukvarjati.
Sneg zapade sezonsko in zgodi se le nekajkrat letno v času zime in dejstvo, da se padavine snega manjšajo skozi leta in ga mogoče nekoč več ne bo, hranjenje omogoča potencialno vrednost.
1.6 DOBRODELNOST
Žižek predstavi dobrodelnost kot graditelja naše ekonomije v t. i. postmodernem, kulturnem kapitalizmu. Potrošništvo je vključeno v antipotrošništvo, kupujemo odkupnino za svoje potrošništvo. Med izpopolnjevanjem potrošništva smo dobro obveščeni, da z nakupom nekaterih izdelkov storiš nekaj za okolje, nahraniš lačne otroke, narediš nekaj, kar napolni smisel družbe in da občutek topline, saj delaš nekaj za dobro sveta. V ceno je vključena cena nasprotujočega. Oscar Wilde v enem izmed svojih del poudari: »Veliko lažje je imeti
simpatijo z mučenjem kot simpatijo do misli.«6 Obkoljeni smo z grozo revščine in neizogibno je, da se nas mora dotakniti, kar privede do težnje, da moramo pomagati. Pomagamo z
dobrinami, nahranimo in poskrbimo za uboge, vendar s tem samo preložimo njihovo krizo, držimo revne pri življenju. Rešitev bi bila v grajenju družbe, kjer je revščina nemogoča. Žižek v svojem govoru ne zanika dobrodelnosti, ampak želi opozoriti na trenutek hipokritičnosti.7
2 MOŽNOSTI UPORABE
Sneg, kot ključen element za razvijanje dela, je prišel do točke, kjer se razvija v dve možnosti, ki vsebujeta elemente dobrodelnosti.
2.1 PRVA MOŽNOST
Prva izmed možnosti, ki sem jo razvila, je uporaba snega v kulinarične namene. Spletne trgovine, kot so Wish, Aliexpress, Amazon in podobno, so me navdihnile, da sem snegu dodelila navodila. Sploh spletni trg ponuja številne izdelke dobrega, clickbait internetnega videza, zavajajočega opisa in slabe dejanske kakovosti.
Z iluzijo, da si kupujemo izdelek z vrednostjo, je denar v nenehnem obtoku in se reproducira.
Čeprav veš, da ne kupuješ tega, kar vidiš na sliki, vseeno kupiš. Veš, da si del iluzije, samo katere, ne.8 Videz in dejanski pomen ne sovpadata nujno.
6 Rsa animate, First as tragedy, then as farce | Rsa, Youtube, 28. 7. 2010, dostopno na
<https://www.youtube.com/watch?v=hpAMbpQ8J7g> (2. 11. 2021).
7 Prav tam.
8 Youtube 2019, op. 4, 10. 12. 2021.
Slika 2 Tajda Stiplovšek-Jug, Lanski sneg navodila, 2021, Illustrator, 15 × 9 cm.
Slika 3 Tajda Stiplovšek-Jug, Lanski sneg navodila, 2021, Illustrator, 15 × 9 cm.
V delu se igram z gledalčevo pozornostjo. Z zapletenim besedilom na etiketi želim upočasniti pretočnost branja in s tem blokirati postopek impulzivnosti, ki je pogost spremljevalec
kupovanja. Ko sem delo predstavljala potencialnim gledalcem, sem ugotovila dvoje: gledalec ali preneha z branjem, ker je to preveč zahtevno in zahteva preveč truda, ali se v izdelek poglobi še z večjim zanimanjem, saj mu besedilo predstavlja uganko.
2.2 PRIPISI
S pripisi, kot so vegansko, iz ekološke pridelave in podobno, sem želela pritegniti pozornost, saj tovrstne znake najdemo skoraj na vsakem izdelku v trgovinah in so nadvse privlačne. V njih vidimo dodano vrednost izdelka. Kot sama razumem potrošnika, te oznake, ki so podprte z reklamami na televiziji, asociirajo na podeželje, na majhen vrt, ki skrbi za surovine zgolj s svojo zemljo, ki jo skrbno zaliva prijeten kmet, ki svoje delo opravlja s predanostjo in ni nikoli ubil živali. Slednje k večnemu počitku, skupaj z vso družino in zdravnikom, pospremi na bolniški postelji, pogrebe pa organizira ob nedeljah.
Z ironično uporabo tipografije, ki velja za slabo oblikovalsko potezo, sem vsaj zase in za tiste, ki to vedo, želela pasivno nakazati na neresnost navodil. Sumljiva embalaža, plastična vrečka prav tako negira privlačnim oznakam na nalepki, saj plastične vrečke postopoma označujemo z negativnimi konotacijami, ki vzpostavljajo vtis strahu in pogubitve.
2.3 PROMOCIJE
Neumnost izdelkov in njihove prodaje ter neumnost nas, ki jih kupujemo, je podprta še z influencerskimi videi, ki preplavljajo platforme, kot je Instagram. Podjetja pošljejo ali ponudijo popust pri nakupu izdelkov osebam, ki so všečne in jim sledi veliko uporabnikov.
Izdelek, ki ga bodo te osebe promovirale, bo videlo ogromno ljudi. S tem si zagotovijo večjo vidnost in prodajo. Kot vsaka promocija, se osredotoča zgolj na dobre lastnosti izdelka, tudi, če so te nerealne. Promocije ostajajo v klasičnih pravilih, preselil se je medij in postati promotor je nekoliko lažje.
2.4 DRUGA MOŽNOST
Tema druge oblike dobrodelnostini zares globalno segrevanje, čeprav se s tem na prvi pogled ukvarja, temveč površinska pomoč svetu. Nalepka s fotografijo vrečke snega sprašuje
gledalca, kdaj je nazadnje naredil kaj dobrega za okolje, in da lahko pošlje to vrečko snega na območje enega izmed severnih polov in reši njuno zimo.
Slika 5 Tajda Stiplovšek-Jug, Lanski sneg navodila, 2021, Illustrator, 15 × 7 cm.
Besedilo sem črpala iz znanih vojaško propagandnih plakatov, ki želijo vzpostaviti občutek krivde, ob izogibu vojne. Lanski sneg lahko postane sneg prihodnjega leta, s tem sporočilom nalepka tudi nagovarja potrošnika, naj sodeluje v akciji in pomaga reševati svet. Ponudila sem rešitev, ki preloži neizogiben konec, drži krizo pokonci in prispeva k lastnemu dobremu počutju. Besedilo je podprto z vrečko snega, ki predstavlja rešitev, in v ozadju vrečko vode.
Fotografija z vrečkami vode v različnih stanjih simbolno prikazuje morebiten konec.
Nisem se želela igrati aktivizma in iskati rešitve, saj nikakor nimam potrebnega znanja ali izkušenj, delo zgolj opisuje, kaj vse me moti in kaj vse je narobe z dobrodelnimi akcijami, ter da bi morda bilo bolje odvrniti pozornost od njih in slediti drugačnim rešitvam.
2.5 KAJ ME VSE MOTI IN KAJ NE
S to obliko dela ciljam na tiste pomagalce svetovnim krizam, ki s svojimi dejanji prikazovanja agonije zgolj napolnijo sami sebe, še več, od svojega prikazovanja imajo korist v takšnem ali drugačnem smislu. Nisem hotela ustvariti dela, ki bi ljudi jasno nagovarjalo, da je globalno segrevanje problem. Razna umetniška dela, fotografije, dokumentarni filmi in druge oblike s tematikami kritičnih vidikov sveta so me vedno prizadeli in v meni vzbudili sočutje. Kasneje sem ugotovila, da me ni prizadela vsa ta agonija, ki je resnična in jo prikazujejo, ampak bolj to, da me puščajo nemočno in ujeto, vendar hkrati od mene zahtevajo odziv in pomoč. Srce parajoče reklame, ki jih moram vzeti skrajno resno, saj so »brezplačne«, še vedno pozivajo k pomoči zgolj mene in nas, srednji družbeni sloj, in ne tistih, ki imajo dejansko to moč.
Donacija denarja dobrodelnosti na neki način zgolj donira naši narcisoidnosti.
Prav tako me zmoti, da ob številnih dokumentarcih, fotografijah, ob katerih te postane sram, da si človek, zgolj približajo ta naš grdi svet. Vendar na koncu ne izvemo, kaj so ti ustvarjalci vsebin po uspešnih ali manj uspešnih rezultatih naredili, da se problem, ki ga prikazujejo, reši.
Vse, kar naredijo, je, da ti pokažejo problem, te obtožijo sokrivega za te zločine in nagovorijo, da jih moraš rešiti. Moti me, ker se samo ukvarjajo s prikazovanjem problema, seveda je to potrebno, vendar redko predstavijo dejansko rešitev, ki samo prelaga problem.
Marsikatera vsebina izrablja nedolžne in uboge na račun svojega uspeha. Odličen primer so Evropejci ali Američani dobrega srca, ki odpotujejo v Afriko pomagat otrokom. Že res, da so polepšali dan enemu izmed otrok, mu pomagali se učiti v šoli. Pomagali so mu, čeprav ta otrok verjetno ne bo dobil boljšega življenjskega standarda, kot ga lahko. Lahko mu še tako polepšajo dan, vendar še bolj, kot so polepšali dan njemu, so polepšali več kot le en dan sebi.
Svoje poslanstvo dobrotnika in (nezavedno) narcizma so izpolnili s tem, ko so pomagali revnim in to dokumentirali in objavili na družbenem omrežju ter si s tem zagotovili ugled in občudovanje. Ti verjetno ne bi bili tako nasmejani, če bi spoznali njihov pravi življenjski standard in nesorazmernost sveta. Z iluzijo, da so osrečili revne, so osrečili sami sebe, oziroma še huje, revni so osrečili njih.
S svojo instalacijo ledenih kosov je Olafur Eliasson s postavitvijo v obliki ure že res približal ljudem problem globalnega segrevanja, vendar me poleg paradoksa o potrošnji, ki jo je s transportom proizvedel, moti tudi, da ne ponuja nobene rešitve.
Bližje mi je na primer delo Gale Alice Ostan Ožbolt No loitering, v katerem skulpture vključujejo negativne prostore mesta in zgolj nakažejo na problem javnega prostora v prihodnosti in neprijaznosti mesta do brezdomcev.
2.6 ZAKLJUČEK
V svojem delu bi neki element, značilen za svet Zemljinih severnih polov, sezonsko prisoten tudi pri nas, poslala na ta območja, ki diktirajo našo prihodnost. Slovenski sneg, ki je zapadel konec leta 2020, lahko tako pošljemo na Antarktiko, kjer bo raztrosen med preostali sneg in se eventualno prav tako stopil.
3. SELFIE FILTRI IN SKRB ZA VIDEZ
Ker so selfie filtri v primerjavi s selfiji v splošnem razmeroma neraziskana tema, ki je sicer bližje mojim generacijam, sem se odločila za podroben opis, pri katerem sem se poleg lastnega znanja in doživljanja svojega razumevanja selfie filtrov in njihovega vpliva na družbo ter posameznika opirala tudi na raziskavo z naslovom »Do I look like my selfie?«.
Opredelitev selfie filtrov bi lahko bila, da so ti resnična virtualna plast na obrazu z resničnim odzivom na zaslonu,9 ki se sprožijo z manipuliranjem telefona ob uporabi sprednjih kamer tehnoloških naprav v ali izven okvira aplikacij.
Omogočeni so s programsko opremo prepoznavanja obraza. Sistem, ki omogoča selfie filtre, je globoko učenje in uporablja nevronske mreže, s katerimi prepozna ključne točke obraza in se jim prilagaja.
Eni izmed privlačnejših lastnosti selfie filtrov sta njihova takojšnjost in izmenjava. Ne zahteva časa in truda za vzpostavitev.
3.1 VRSTE FILTROV
Poznamo različne vrste filtrov. Sama sem jih razporedila in v svoji instalaciji praktično prikazala v treh kategorijah:
- eksplicitni: na primer pasji obraz, razne kronice in metuljčki, ki subjektu letijo okoli glave in jih jasno prepoznamo kot filtre ter za njih zlahka ugotovimo, da so
neavtentični;
- implicitni: plastične operacije. Z njimi se je uporaba selfie filtrov prenesla iz poigravanja v kuratorstvo naravnega videza. Ni jih vedno lahko opaziti, zanje je primerneje razviti posebno selfie gledanje, obrazloženo na temelju omenjene raziskave;
- filtri z ozadji, ki so prav tako eksplicitni in niso osredotočeni na subjekt: njegov videz ohranijo, spremenijo zgolj ozadje.
9 Carolina CAMBRE, Christine LAVRENCE, »Do I look like my selfie?« Filters and the digital-forensic gaze,
Sage journals, 24.10.2020, dostopno na <https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/2056305120955182>
(16. 11. 2021), str. 2.
3.2 UPORABA
Olepševalni selfie filtri se uporabljajo z namenom izboljšanja videza in se jih povezuje z željo po pritegnitvi pozornosti, saj če bo subjekt prikazan lepše, bo dobil več pozornosti, kar se v ekonomijah družbenih omrežij meri z valutami, kakršne so na primer všečki in komentarji.
Tako se na platformi Instagram pojavljajo implicitna pravila, za katera velja zmernost objavljanja: preveč objavljanja, predvsem s filtri, pomeni željnost po pozornosti.10
Selfie filtri imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju in vzdrževanju podobe na družbenih omrežjih ter dovoljujejo serialnost in variabilnost samoreprezentacije. V svetu omrežij so pomembni pri tem, kako oseba vidi drugo.
Zaradi nenehnega nadzora, ki cilja najbolj na videz, selfie filtri omogočajo oddih in skrivališče pred resničnostjo videza. Če se oseba ne počuti dobro v svoji koži, lahko to virtualno nemudoma popravi in s tem izpolni svojo vrednoto brezhibnosti. Olajšujejo
ranljivost, ki jo povzroča vidnost.11 Prav tako so se izkazali za praktične pri klicih v aplikaciji Zoom, redno jih na primer uporablja tudi moja mama pri komunikaciji z dijaki, ko želi
preprečiti, da se v ozadju pojavi dvajset let stara fotografija mene in brata, ko se valjava po hribu, ali kakšna druga intimnost našega doma, in zato z veseljem uporabi možnost filtra, ki spremeni ozadje.
Uporaba selfie filtrov izhaja tudi iz zabavnosti. Filtri so kot online garderoba, v kateri osebe preizkušajo variabilnost svojega videza, lokacij ipd. Z njimi si krajšajo čas, prav tako so lahko osrednja tema (medmrežnega) pogovora, ko zmanjka drugih tem, medtem ko so osebe v pogovoru še kako prisotne. S takšno uporabo so bolj povezani eksplicitni filtri (npr. pasji obraz ali virtualna ozadja).
3.3 RESNIČNO, AMPAK NE PRAVO
Za filtriran selfie je predvideno, da je dvoje: resničen, ampak še vedno ne pravi, in sprejet, če je filtriran tako, da je videti naravno.
10Prav tam.
11 Prav tam, str. 5.
Pri selfie gledanju nastane paradoks – čeprav iščemo znake umetnega, filtriran selfie še vedno jemljemo kot resničnega. Tako digitalno forenzično oko raziskuje resničnost in realnost ter dobro in lepo. Resnično enačimo kot dobro in realno kot lepo.12
4. TRY THESE AWESOME 4 SELFIE FILTERS
4.1 FORMALISTIČNA ZASNOVA
Delo je sestavljeno iz ogledal, dveh večjih in enega manjšega ter enega manjšega s
podstavkom za ličila. Vsako izmed ogledal je podprto s težko železno konstrukcijo, pri dveh so dodani še betonski stabilizatorji. Na treh ogledalih se pojavijo dodatki, ki formalistično reprezentirajo glavno temo v raziskovanju dela. Enega dopolnjuje print sončnega zahoda in rastline, mišljeni kot ozadje v odsevu. Moje misli o temi podpira elektronski sistem, aktiviran in/ali prekinjen z gumbi, ki so aplicirani na ogledalu.
4.2 NASLOV
Svoje selfie filtre sem naslovila po zgledu spletnih reklam, ki promovirajo preizkušanje selfie filtrov.
4.3 OGLEDALA
Eno izmed ogledal dimenzij 56 x 56 centimetrov je uokvirjeno z lesenim okvirjem. Ogledalo dimenzij 61 x 40 centimetrov je akrilno, saj se je izkazalo, da je njegov predhodni stekleni predlog pretežak. Eno izmed manjših ogledal je dimenzij 20 x 20 centimetrov, drugo je del kovinskega podstavka s predalčkom za ličila in ima možnost rotiranja.
»'Selfiji so tam, kjer postanemo svoji sami največji oboževalci in skriti paparaci.'«13
12 Prav tam.
13 Jerry SALTZ, Art at arm's lenght: A history of the selfie, Vulture, 26. 1. 2014, dostopno na
<https://www.vulture.com/2014/01/history-of-the-selfie.html> (14. 1. 2022).
Ogledala sem ohranila, saj je njihova narcisoidna lastnost glavna sestavina selfija in tudi ključna pri selfie filtrih. Zaslon ob uporabi sprednjih kamer razumem kot ogledalo z
možnostjo dokumentiranja. Ta element dokumentacije ali fotografiranja sem zanemarila, saj menim, da pri uporabi sprednje kamere v namene selfija z ali brez filtrov ne gre zares za rezultat, ampak za proces. Gre za neskončen proces samofotografiranja brez konkretnega cilja in noben selfie ni končen, da bi zgradil neki skupen selfie, neki subjekt, zgrajen na temelju drugih selfijev. Posamezen deljen selfie ne predstavlja rezultata, ampak zgolj izpolni svoj namen deljenja v trenutnem prikazu.
4.4 SELFIE PALICE – PODSTAVKI
Filtre in proces sem odcepila ter ponovno približala tudi z uporabo pripomočkov, kot so selfie palice, pripomočki za lažje fotografiranje, priljubljeni sploh takrat, ko uporabniki želijo zajeti več oseb ali imeti okoli sebe več ozadja. V originalni uporabi uporabnik en konec drži v rokah, na drugem je preprost sistem, ki oprijema telefon. Komuniciranje našega ukaza in sprožitve slikanja je navadno povezano z gumbom in priključkom za telefon. Deluje torej kot neki podaljšek roke. Videz sicer ni kaj dosti privlačen, kar sem želela spremeniti v svojem predlogu, ki je veliko bolj monumentalen in kiparski. Kljub temu je funkcija mojih predlogov zgolj podstavek za ogledala in filtre. Potrebovala sem trdno in stabilno ogrodje.
Vse konstrukcije sem izdelala na izmenjavi v Linzu. Eno sem izdelala v okviru delavnice, ki jo je ponujal program na univerzi, druge sem v tamkajšnji delavnici izdelala sama.
Originalnemu videzu sem se najbolj želela približati ravno v primežu telefona, v svojem primeru ogledal, sicer so forme razvejane, povezane z varjenjem in imajo podobo telesa, ki se v »glavi« zaključuje z ogledali.
Slika 6 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks, 2021, instalacija, 170 x 180 x 150 cm.
Forme imajo možnosti nastavitev s premikanjem po vertikali na zadnjih vretencih, sicer je konstrukcija fiksna. Kasneje se je premikanje izkazalo kot neuporabno ter bi z bolj
premišljenim inženirskim postopkom lahko delovalo in opravljajo svoj namen, ideja pa je, da se ogledala prilagajajo svoji velikosti.
Slika 7 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks kolena, 2021, instalacija, 170 x 90 x 30 cm.
Slika 8 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks kolena, 2021, instalacija, 170 x 90 x 30 cm.
Prav tako se je izkazalo, da nekatere konstrukcije niso dovolj stabilne in sem jih obtežila z betonskim podaljškom, ki ni pripet na konstrukcijo, ampak ima možnost snemanja. V beton je vlit malo večji železni profil od tistega na konstrukciji, ki se sicer dotika tal.
Od konstrukcij se ena razlikuje, in sicer je pri tej izključena možnost prilagajanja, saj to omogoča že pohištvo, ki obkroža ogledalo in primež, ker je ogledalo z lastnim podstavkom prosto na krožni ploskvi.
Slika 9 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks, 2021, instalacija, 150 x 80 x 30 cm.
4.5 ZVOČNA INŠTALACIJA
Videz sprednje kamere in funkcij fotografiranja, ki se pojavijo na zaslonu pametnega telefona, podpirajo gumbi za sprožanje in prekinitev, ki referirajo na sprožanje selfijev, spreminjanje filtra in na prekinitev ali izbris slike na zaslonu. Slednjih funkcij medijsko nisem pretvarjala,
saj moj cilj ni analogno fotografiranje. Prenos zgolj referira na videz funkcij na zaslonu ob aktivaciji sprednje kamere, gumbi v mojem delu dobijo nove funkcije. Sprožajo in prekinjajo zvok govora. V originalni ideji naj bi inštalacija vključevala tudi linijski laser, ki se pomika gor in dol po vertikalni smeri s pomočjo motorčka, vendar sem se v izogib zdravstvenim dilemam rajši odločila za majhno luč, ki spominja na bliskavico in vizualno sporoči, da je inštalacija sprožena. Laser naj bi prikazal skeniranje in referiral na digitalno skeniranje obraza v namene aplikacije filtra.
Izdelava elektronskega avdio sistema, ki se napaja s prenosno baterijo in katerega logika je zapisana na mikrokrmilniku, presega moje veščine in ga je ustvaril študent elektrotehnike.
4.6 AKI SASAMOTO: TEA/COFFEE
Aki Sasamoto je v svoji instalaciji ustvarila tridimenzionalni osebnostni test. Začne se z izbiro kavnih zrn ali listov čaja, vsaka od izbir ima svoja vrata, ki vodijo v prostor, v katerih
gledalec izbira med dvema možnostma, ki vodita v nov prostor. Test se končuje s sedmimi izhodi, vsak predstavlja eno izmed možnih osebnosti.14
Slika 10 Aki Sasamoto, Tea/Coffee, 2021, instalacija, Frieze New York, 2015.
14Aki SASAMOTO, Tea/Coffee, Aki Sasamoto, 2015, dostopno na
<https://www.takeninagawa.com/aki_sasamoto/7437/> (14. 1. 2022).
Slika 11 Aki Sasamoto, Tea/Coffee, instalacija, Frieze New York, 2015.
4.7 UKINITEV PRILAGAJANJA
Ko je bilo delo še v grobih začetkih in je bila reprezentacija filtrov nejasna, me je motilo, da se moji filtri niso povezali z obrazom, kot to dosežejo digitalno. Še nekaj časa sem silila v to prilagajanje, v združitev odseva in svojega na ogledalo prilepljenega filtra ter vedno bolj padala v misel, da je ideja neuspešna. Ne samo jaz, tudi, ko sem se pogovarjala z drugimi, so mi predlagali uporabo upognjenih ogledal, ki popačijo odsev.
Slika 12 Tajda Stiplovšek-Jug, Analog Selfie filter, 2021, instalacija, 25 x 18 x 10 cm.
Ko sem le ugotovila, da je moja težnja enaka fascinaciji digitalnega risanja, kjer ni fascinacija nad risbo, ampak nad medijem, sem se zalotila, kako sicer vem in razumem te stvari, vendar se še vedno, ko naletim na tak koncept v nekem drugem primeru, odzovem, kot da tega ne bi vedela in si priznavala. Prav tako sem zavrgla ideje, da prenašam medij, kajti imela sem izvrstno misel, kako sprevračam neki digitalen pojav v analognega in da grem v obratni smeri, kot po navadi potekajo stvari. Nato sem ugotovila, da ni moj »prenos medija« prav nič nov in da je pravzaprav vse skupaj že šlo po običajni poti. Ideje filtrov so črpane iz uporabe ličil, plastičnih operacij, kostumov in tistih sten z luknjami, v katere vtakneš obraz in postaneš na primer čebelica, ki se pase na travniku. Dolgo sem potrebovala, da sem se otresla te
obsedenosti s pretvarjanjem medija. Moj namen ni pretvarjanje medija, ampak prikaz fenomena na več ravneh.
4.8 PRAZNJENJE
Menim, da v svoji kulturi mešamo pomene videza in uspeha. Vsi skrbimo za svoj videz, zdravje in mir v glavi ter s tem povezujemo srečo in uspeh, kar pripelje zgolj do občutka zadovoljstva. Težave iz svojega osebnega življenja in bolečine, povezane z njim, s tem samo prelagamo in blažimo.
Filtri tako zgolj pripomorejo k boljšemu počutju, vezanemu na videz, kar prepoznamo kot uspeh. Z njimi se ne spopademo z eksistenčnimi težavami, nasprotno, zaradi občutka
zadovoljstva se zadovoljimo s standardom, v katerem smo, kar nas pušča v vse večji praznini, saj ne dosegamo standarda, ki si ga želimo. Tako selfie filtri pripomorejo k vse večjemu praznjenju, saj hitro zadovoljijo naše želje in ustrezajo ideologiji o našem uspehu, ki nas vse bolj vodi stran od realizacije resničnega izvora naših težav, nas samih.
4.9 IDEOLOGIJA
Ideologija se nanaša na prej omenjeno Žižkovo razpravo o fantaziji:
Selfie filtri so ideološki, saj smo z njimi prikazani. Zakaj si želimo uporabiti selfie filter? Naša ideologija je, da smo lepi, zabavni ali želimo nekaj zakriti, vsaj tako se želimo dojemati. Zato uporabimo selfie filtre, iluzijo. Njihova uporaba ustreza našemu okviru fantazije. V filtrirani sliki je resnica (da smo lepi, zabavni ...), medtem ko smo reproducirana realnost mi, prisotni pri tem postopku od začetka.
4.10 IDOLI
Ukvarjam se z idoli in razvojem idolov, ki jih postavljamo danes. Menim, da idol ni več neka znana osebnost z lastnostmi lepote, ki zadošča našim merilom, ampak smo to mi sami. S filtri dosegamo idoliziranega sebe, svojega idola in ideologijo, vendar, kar se mi zdi problematično, je, da so ti idoli zreducirani na vizualni videz. Ne gre za idoliziranje intelekta, ki ga popularna družba hkrati tako poudarja in ne postavlja jasnih meja. Filtri tako napolnijo samo našega idola, ideologijo, medtem ko je prava izboljšava še bolj pogubljena.
Kontrast uničujočim posledicam uporabe selfie filtrov vidim v porastu zanimanja za afirmacije, ki spet meglijo naše resnične bolečine in blažijo bolečino njihovega nerazreševanja.
Olepševalni filtri po mojem mnenju in mnenju interneta dosegajo vrh s preoblikovanjem obraza (in telesa). V obtoku je veliko filtrov, ki povečajo oči, zožijo brade in drugače preoblikujejo videz posameznika, da je videti ta bolj ženstveno ali moško, in so v stiku ter prenašajo obsedenost z lepotnimi standardi, kar vodi v poseganje s plastičnimi operacijami.
Menim, da olepševalni selfi filtri podajajo neko objektivno predstavo o lepoti in uporabnikom podajajo misel, da jo je lahko doseči s pravim filtrom, zatorej ne potrebujemo biti lepi, potrebujemo dober selfi filter oziroma ličila in plastične operacije. Nekateri uporabniki selfie filtrov absorbirajo olepševalno lastnost tako močno, da zlahka posegajo po plastičnih operacijah. Temu je že dodeljen izraz Snapchat Dysmorphia.
Moji filtri ne posrkajo podobe, z njimi se oseba ne more izboljšati in s tem zakriti nepravilnosti ali od njih odvrniti pozornosti. Ne dovoljujejo prilagoditve in zadovoljstva, saj ti z odvrnitvijo od naših imperfekcij, katerih izboljšava bi privedla do višjega standarda, ne dopuščajo osebnega napredka. S hitro potrditvijo se naše pravo stanje ne izboljša, kajti zadovoljen je zgolj naš idol oziroma ideologija. Z večanjem potreb po zadovoljitvi idola se proces nikoli ne zaključi, saj so vedno možne izboljšave, medtem ko prave izboljšave ostajajo v ozadju.
4.11 MANIPULIRANJE PODOBE
Ideologija bo dobila svoj namen, ko bo objavljena. Z nenehno željo po pozornosti in s potrditvijo, ki bo potrdila uspeh, to doseže na družbenih omrežjih. Končna faza je tako le platforma, pri kateri mora oseba biti všečna čim več osebam, in ne tistim, ki bi zanjo imele neki ilektualen pomen.
4.12 MASKE
Najpogostejši v tovrstnih filtrih so ljubke muce, kužki, miške, zajčki ..., ki so vsaj iz mojih opažanj najpogostejše pustne šeme. Prav tako so zabavni in tudi precej sorodni tistim, ki so smešni v kontekstu maškar.
Do uporabe tovrstnih filtrov pride pogosto, ko se želi oseba pokazati, ampak ne v
olepševalnem selfie filtru, kjer bi se jasno videlo, da se želi pokazati, vendar ni popolnoma zadovoljna s svojim videzom. Tovrstni filtri so namreč že res implementirani v naš videz, ga
posrkajo, ampak dajo jasno vedeti, da so filtri. Tako oseba odvrne teror nad svojim videzom, vendar se še vedno pokaže.
Prvotne ideje o snovanju tega filtra so se nekoliko spremenile. Za trenutni postanek sem se odločila za ohranitev forme, ki oponaša digitalni medij, vendar je slog realizacije in naj bi nakazalo na dobesednost podobe in težnjo k videzu. Želela sem ustvariti zlato posmrtno masko in nakazati na smrt individualnemu videzu, ki jo selfie filtri s svojo generičnostjo sprožajo, in na oznako pomembnosti, saj smo v selfie filtrih najpomembnejši mi, medtem ko so posmrtne maske dobivali le najpomembnejši ljudje. Zlata barva referira na površinskost s tem, ko zakriva svoj videz mavca, in na obsedenost ter bolezen, s katero to barvo pogosto povezujemo.
Slika 13 Tajda Stiplovšek-Jug, Analog Selfie filter, 2021, instalacija, 56 x 56 x 27 cm.
4.13 PLANDID
Plandid je besedna izpeljanka, ki označuje izraz za osebo, ki se fotografira spontano, čeprav je skrbno načrtovala svojo pozo in ozadje. Navezuje se na selfie filter z ozadjem, kjer je ozadje slučajno in tam že od nekdaj, čeprav premišljeno in skrbno postavljeno samo za trenutek mojega dela. Podobno je naredila tudi Kim Kardashian, ko je z japonskimi stenami
zakrila nepotrebne elemente in ustvarila »spontano« sliko. S takšnimi in podobnimi detajli sem želela ohraniti zabavnost, ki je ena izmed temeljnih in pozitivnih lastnosti sveta selfie filtrov.
3.14 PODAJANJE SPOROČILA
Ko mi je uspelo premagati kompleks s pretvarjanjem medija, je gradnja dela postala lažja in takoj mi je bilo jasno, da je namesto delanja tega, kar počnejo filtri, moja naloga prikazati in poudariti to, kar počnejo. Želela sem uprizoriti to mešanje idola in ideološkosti z vizualno podobo in bolj nakazati zaslon sprednje kamere. Asociacija na zgodbo o Sneguljčici, kjer ogledalo kraljice komunicira, me je pripeljalo do ideje, da vključim medij zvoka, ki se sproža in ugaša z gumbi, medtem ko ti oponašajo digitalne gumbe zaslona.
Preostalo mi je še snovanje sporočila, kjer se je spet zataknilo, saj sem se želela izogniti narativne, didaktične ali poetične razlage. Najprej sem se odločila za določitev monotonega tona in nato, kaj točno želim sporočiti. Moje dobesedno sporočilo bi bilo: »Uporabljajmo selfie filtre odgovorno do samega sebe in zavedajmo se njihovih škodljivih posledic.« Učinek filtrov, odvečni užitek v njih in posledice ali tudi namene sem želela jasno poudariti.
Želela sem potegniti vzporednice, ki sem jih opazila in sem se jim želela izogniti, vendar verjamem in dopuščam njihovo interpretacijo, da ne potrebujemo filtrov, da smo lepi brez njih, da je naravna lepota najlepša in tako naprej, saj bi to spet privedlo do zadovoljitve standarda. Poudariti sem hotela, da s polnjenjem ideologije napreduje zgolj ideologija in da videz ne pripelje do uspeha. Zato sem se odločila za grajenje opozorila na temelju
prikazovanja vse večje praznine.
Svoje opozorilo sem želela zgraditi tako čudno in skoraj srhljivo, kot moment, ko se
influencerka snema in pri tem uporablja filter, medtem ko ta v nekem mikro trenutku izgine, saj nevronske mreže izgubijo stik s točkami interesa, in se za hip vidi nefiltrirana snemajoča se podoba; instalacija kot takšna je privlačna, moji filtri so zanimivi in zabavni, vendar v zvočnem mediju lahko zaznamo, da nekaj ni povsem zabavno.
Ogledalo tako govori o moči, ki jo ima selfie filter, o fantazijskem okvirju nad subjektom, njegovi moči, ki še bolj vodi stran od samorealizacije, saj prinaša trenutno zadovoljstvo.
Poudarja tenzijo med realnim in fantazijskim videzom. Videzom realnega subjekta in
filtriranega, ideološko napolnjenega subjekta, v katerem je resničnost – mi s povečano praznino.
3.15 OSEBNI POGLED
Filtri so na ali v ogledalu sami zase in izgubijo oznako ideološkosti ter ne ponujajo možnosti ubežništva pred introspekcijo, hkrati omejujejo in ne dopuščajo običajnega odseva gledalca.
Če se v digitalnem mediju uporabniku prilagajajo in posrkajo njegovo podobo, v mojem kljub pogajanju pozornost prevzame filter, naš odsev ostane v ozadju. Z zvokom raje poudarijo večanje praznine, ki jo selfie filtri navidezno blažijo in zadovoljijo.Moj predlog analognih filtrov poskuša obraniti nadaljnji beg pred eksistenčnimi vprašanji. Ne dopuščajo prilagoditve in ideologije.
Kljub tem bolj ali manj uspešnim težnjam, s katerimi sem prihajala skozi izdelavo in
interpretacijo svoje instalacije, sem še vedno želela ohraniti zabavnost, ki jo ponuja svet selfie filtrov.
ZAKLJUČEK
Deli sta sprva nastali v medsebojni neodvisnosti, šele kasneje sta se njuna konteksta združila.
Spremljal ju je intenziven napor, ki je meni v marsikaterem pomenu zelo ljub in osvobajajoč, vendar vsak na drugačni ravni in zdi se mi, da sta si v tem pogledu deli komplementarni. Sta še v fazah razvijanja, predstavila sem njuno prvo zaključeno fazo.
Ideje obeh del črpam iz svojega življenja in kontekst obeh izhaja iz sodobne popularne kulture in njenih dejavnosti ter pasti, ki jih skriva. Namesto upiranja tem dejavnostim želim opažati njihove morebitne slabe posledice in vpliv na družbo in posameznika ter jih predstaviti gledalcem.
LITERATURA
ALLOA, Emanuel, THOMA, Dieter, Transparency, society and subjectivity, Sv. Gallen:
Springer, 2018.
BURKE, Sarah: Crying on camera, »fourth-wave feminism« and the threat of commodification, Open space SFMOMA, 26. 5. 2016, dostopno na
<https://openspace.sfmoma.org/2016/05/crying-on-camera-fourth-wave-feminism-and-the- threat-of-commodification/> (27. 12. 2021).
CAMBRE, Carolina, LAVRENCE, Christine, »Do I look like my selfie?«: filters and the digital-forensic gaze, Sage journals, 24. 10. 2020, dostopno na
<https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/2056305120955182> (16. 11. 2021).
FEIREISS, Lukas, Brad Downey, Slapstick formalism: process, project, object, Berlin: Hatje Cantz Verlag, 2020.
LASCH, Christopher, Culture of narcisissm, New York: W. W. Norton, 1991.
MORTENSEN, Audun, Žižkovi vici, Ljubljana: Totaliteta, 2019.
NIETZSHE, Friderich, Why I am so clever, London: Penguin, 2016.
RTV1, 50 knjig, ki so nas napisale, Slavoj Žižek, dostopno na
<https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174609203?s=tv> RTV SLO, Slovenija, 2022.
SALTZ, Jerry, Art at arm's lenght, A history of the selfie, Vulture, 26. 1. 2014, dostopno na
<https://www.vulture.com/2014/01/history-of-the-selfie.html> (14. 1. 2022).
SASAMOTO, Aki: Tea/Coffee, Aki Sasamoto, 2015, dostopno na
<https://www.takeninagawa.com/aki_sasamoto/7437/> (14. 1. 2022).
SENNETH, Richard, The fall of public man, London: Penguin, 2002.
YULCINKAYA, Gunseli, Olafur Eliasson installs giant blocks of glacial ice across London, 12. 12. 2018, dostopno na < https://www.dezeen.com/2018/12/12/ice-watch-olafur-eliasson- installation/> (15. 1. 2022).
Rsa animate, First as tragedy, then as farce | Rsa, Youtube, 28. 7. 2010, dostopno na
<https://www.youtube.com/watch?v=hpAMbpQ8J7g> (2. 11. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 1/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=zy56vTJBu9c> (10. 12. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 2/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=LgaAMIDaUOU> (10. 12. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 3/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=ph0C5bmtvjk> (10. 12. 2021).
The 4 types of narcissism you need to know | Med circle, Youtube, 25. 6. 2018, dostopno na
<https://www.youtube.com/watch?v=_uJs0iGQN0M> (20. 1. 2022).
REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL
Slika 14 Tajda Stiplovšek Jug, Lanski sneg, 2020, asemblaž, 23 × 16 x 11 cm, (foto: Jakob Kač, Šentjur, 2020).
Slika 15 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 170 x 150 x 120 cm in 170 x 90 x 30 cm.
Slika 16 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 180 x 150 x 120 cm.
Slika 17 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 170 x 150 x 120 cm.
Slika 18 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 180 x 150 x 120 cm.
Slika 19 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 180 x 150 x 120 cm.
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 Tajda Stiplovšek-Jug, (osebni arhiv, Ljubljana, 2020/21).
Slika 10, 11 Tim Schenck in umetnica, Tea/Coffee, Aki Sasamoto (pridobljeno s
<https://cargocollective.com/akisasamoto/Coffee-Tea> [14. 1. 2022]).
Zahvaljujem se mentorju prof. mag. Jožetu Baršiju in somentorju doc. dr. Tomu Staniču, Jakobu za pomoč pri elektronski inštalaciji, očetu Alešu za prevažanje mojih del, mami Bernardi za spodbudo in drugim.
