Vpliv strukturiranega vadbenega programa na morfološke značilnosti in gibalne

meritev se je udeležilo 37 % manj merjencev (56 plesalk in 6 plesalcev). Pri začetnih meritvah med skupinama ES in KS (ločeno po spolu) ni bilo statistično značilnih razlik v morfoloških značilnostih.

Pri plesalkah in plesalcih eksperimentalne skupine je analiza rezultatov pokazala statistično značilno povečanje mišično-skeletne mase od začetnih do končnih meritev (Z = –3,7, p < 0,001). Statistično značilno se je pri merjencih eksperimentalne skupine povečala tudi pusta masa desne roke (Z = –3,1, p = 0,002), leve roke (Z = –3,6, p < ,001) in trupa (Z = –3,1, p = 0,002). Maščobna masa (Z = –2,6, p = 0,011) in odstotek telesne maščobe (Z = –2,9, p = 0,004) sta se statistično značilno zmanjšala.

Pri kontrolni skupini so se skoraj vsi najpomembnejši izmerjeni parametri morfoloških značilnosti zmanjšali.

Med merjenci eksperimentalne in kontrolne skupine smo pri začetnih meritvah opazili statistično značilne razlike pri nekaterih parametrih gibalnih sposobnosti. Merjenci eksperimentalne skupine so dosegli slabše rezultate pri SEBT v vseh smereh na obeh nogah, pri desetih smereh od 16 so bile razlike statistično značilne (desna noga smer 1, 3, 5, 6 in 7, leva noga smer 3, 4, 5, 6 in 7). Tudi pri skoku z nasprotnim gibanjem so merjenci eksperimentalne skupine pri začetnih meritvah dosegli slabše rezultate kot merjenci kontrolne skupine pri vseh parametrih, razen relativne maksimalne sile pri odrivu. Statistično značilno slabši rezultat so merjenci eksperimentalne skupine dosegli le pri času nasprotnega gibanja, ostale razlike niso bile statistično značilne. Pri testih vzdržljivosti v moči mišic trupa so merjenci eksperimentalne skupine pri začetnih meritvah dosegli statistično značilno boljše rezultate pri testu vzdržljivosti v moči stranskih mišic trupa (desno in levo) ter iztegovalk trupa, pri testu vzdržljivosti v moči upogibalk trupa pa so merjenci eksperimentalne skupine dosegli slabši rezultat kot merjenci kontrolne skupine (razlika ni bila statistično značilna). Pri ostalih testih gibalnih sposobnosti med eksperimentalno in kontrolno skupino pri začetnih meritvah ni bilo statistično značilnih razlik.

Primerjava meritev gibalnih sposobnosti plesalcev in plesalk med začetnimi in končnimi meritvami je pri eksperimentalni skupini pokazala statistično značilno boljše rezultate SEBT v vseh smereh (Tabela 19), za razliko od kontrolne skupine, pri kateri so se rezultati statistično značilno izboljšali pri štirih smereh testa na desni nogi in šestih smereh testa na levi nogi, pri dveh smereh testa na desni nogi pa so merjenci kontrolne skupine dosegli pri končnih meritvah slabši rezultat kot pri začetnih. Pri testih statičnega ravnotežja med prvimi in drugimi meritvami ni bilo statistično značilnih razlik niti v eksperimentalni niti kontrolni skupini.

Pri skoku z nasprotnim gibanjem so merjenci eksperimentalne skupine od začetnih do končnih meritev statistično značilno izboljšali višino skoka, izračunano iz časa leta, relativno maksimalno silo med skokok in pri odrivu ter čas nasprotnega gibanja, kar prikazuje Tabela 19. Pri merjencih kontrolne skupine pri skoku z nasprotnim gibanjem ni bilo statistično značilnih razlik med začetnimi in končnimi meritvami. Dosežena višina skoka merjencev kontrolne skupine je bila pri končnih meritvah nižja kot pri začetnih, ostali parametri so ostali približno enaki oziroma so se nekoliko izboljšali (statistično neznačilno).

Test pasivne gibljivosti z goniometrom je pri merjencih eksperimentalne skupine od začetnih do končnih meritev pokazal le statistično značilno zmanjšanje gibljivosti zunanje rotacije nedominantne roke (Z = –2,4, p = 0,018), vsi ostali rezultati se od začetnih do končnih meritev niso statistično značilno spremenili. Pri merjencih kontrolne skupine sta se statistično značilno zmanjšali pasivna gibljivost notranje rotacije tako na dominantni (Z = –3, p = 0,003) kot nedominantni roki (Z = –3,9, p < 0,001), pri testih pasivne gibljivosti zunanje rotacije obeh rok ni bilo statistično značilnih razlik. Pri funkcijskem testu gibljivosti ramenskega obroča, zvinku s palico, so merjenci eksperimentalne skupine pri končnih meritvah dosegli statistično značilno boljši rezultat kot pri začetnih meritvah (Z = –3,3, p = 0,001), enako tudi merjenci kontrolne skupine (Z = –3,3, p = 0,001).

Maksimalen izometrični navor notranjih in zunanjih rotatorjev ramenskega sklepa se pri merjencih eksperimentalne skupine od začetnih do končnih meritev ni statistično značilno spremenil, pri merjencih kontrolne skupine se je statistično značilno povečal le maksimalen izometrični navor zunanjih rotatorjev ramenskega sklepa dominantne roke (Z = –2,4, p = 0,015).

Tabela 19

Primerjava rezultatov nekaterih gibalnih sposobnosti med začetnimi in končnimi meritvami pri merjencih eksperimentalne in kontrolne skupine

SPREMENLJIVKA

SEBT smer 4 [cm] 104,28 108,84 110,20 115,6 < 0,001

Relativna maksimalna LEGENDA: M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, * Wilcoxonov test predznačenih rangov, ** Quade's ANCOVA.

Primerjava rezultatov testov vzdržljivosti v moči mišic trupa med začetnimi in končnimi meritvami je pri eksperimentalni skupini pokazala statistično značilno izboljšanje vzdržljivosti v moči upogibalk in stranskih mišic trupa, ne pa tudi iztegovalk trupa.

Posledično se je statistično značilno povečalo tudi razmerje vzdržljivosti v moči upogibalk in iztegovalk trupa (Tabela 19). Pri merjencih kontrolne skupine se je statistično značilno povečala vzdržljivost v moči stranskih mišic trupa na levi strani in upogibalk trupa. Ker se vzdržljivost v moči iztegovalk trupa ni bistveno spremenila, se je posledično statistično značilno povečalo razmerje vzdržljivosti v moči upogibalk in iztegovalk trupa tako pri eksperimentalni kot tudi kontrolni skupini (Tabela 19).

Primerjava rezultatov med eksperimentalno in kontrolno skupino pri končnih meritvah je pokazala statistično značilno slabše rezultate merjencev eksperimentalne skupine pri SEBT v dveh smereh desne noge (smer 5 in 6), pri vseh ostalih smereh razlike niso bile statistično značilne (Tabela 19). Pri testih vzdržljivosti v moči stranskih mišic trupa (levo in desno) ter iztegovalk trupa so merjenci eksperimentalne skupine pri končnih meritvah dosegli statistično značilno boljše rezultate od merjencev kontrolne skupine, pri testu vzdržljivosti v moči upogibalk trupa so merjenci eksperimentalne skupine dosegli slabši rezultat od merjencev kontrolne skupine (razlika ni bila statistično značilna). Pri vseh ostalih testih gibalnih sposobnosti pri končnih meritvah med eksperimentalno in kontrolno skupino ni bilo statistično značilnih razlik.

Neparametrična rangirna analiza kovariance je pokazala statistično značilne razlike le

pri štirih spremenljivkah. Pri SEBT na desni nogi v smeri 2 so merjenci eksperimentalne skupine glede na kontrolno skupino dosegli statistično značilno večje izboljšanje rezultata pri končnih meritvah v primerjavi z začetnimi meritvami, enako tudi pri testu vzdržljivosti v moči stranskih mišic trupa tako na desni kot tudi levi strani (Tabela 19). Pri testu pasivne gibljivosti ramenskega sklepa so merjenci eksperimentalne skupine obseg gibljivosti notranje rotacije dominantne roke od začetnih do končnih meritev povečali, merjenci kontrolne skupine pa so ga zmanjšali (F = 8,059, p = 0,005).