Vpliv strukturiranega vadbenega programa na pojavljanje poškodb

Pri začetnih meritvah je 49 plesalcev in plesalk poročalo o poškodbah oziroma težavah (kumulativna incidenca 30,4 %), med njimi je bilo 18 resno poškodovanih (kumulativna incidenca 11,2 %). Pri končnih meritvah je o poškodbah oziroma težavah poročalo 45 merjencev (kumulativna incidenca 37,2 %), od katerih jih je bilo 16 resno poškodovanih (kumulativna incidenca 13,2 %). Razlika v kumulativni incidenci poškodb oziroma težav med začetnimi in končnimi meritvami se je pri vseh merjencih statistično značilno povečala (Z = –2,2, p = 0,027). Na koncu šestmesečnega spremljanja poškodb je 47 merjencev poročalo o poškodbah oziroma težavah (kumulativna incidenca 37,9 %), med njimi je bilo 21 resno poškodovanih (kumulativna incidenca 16,9 %). Razlike v kumulativni incidenci poškodb med začetnimi meritvami in šestmesečnim spremljanjem poškodb po koncu intervencije so bile statistično značilne (Z = –2,3, p = 0,022), razlike med končnimi meritvami in šestmesečnim spremljanjem poškodb niso bile statistično značilne.

Pri začetnih meritvah je o poškodbah oziroma težavah poročalo 23 plesalcev eksperimentalne skupine (7 resno poškodovanih) in 26 plesalcev kontrolne skupine (11 resno poškodovanih). Pri končnih meritvah je o poškodbah oziroma težavah poročalo 19 plesalcev eksperimentalne skupine (6 resno poškodovanih), razlika v kumulativni incidenci poškodb med začetnimi in končnimi meritvami ni bila statistično značilna (Z = –0,6, p = 0,519). V kontrolni skupini je pri končnih meritvah o poškodbah oziroma težavah poročalo 26 plesalcev (10 resno poškodovanih), kumulativna incidenca poškodb oziroma težav se je pri njih med začetnimi in končnimi meritvami statistično značilno povečala (Z = –3,2, p = 0,001). Na koncu šestmesečnega spremljanja poškodb je bilo poškodovanih oziroma imelo težavo 23 plesalcev eksperimentalne skupine (7 resno poškodovanih), razlike v kumulativni incidenci poškodb med začetnimi meritvami in šestmesečnim spremljanjem poškodb niso bile statistično značilne, kumulativna incidenca poškodb oziroma težav med končnimi meritvami in šestmesečnim spremljanjem poškodb se je statistično značilno povečala (Z = –0,038, p = 0,038). V kontrolni skupini je bilo ob koncu raziskave poškodovanih ali imelo težavo 24 plesalcev (14 resno poškodovanih), kumulativna incidenca

poškodb oziroma težav in resnih poškodb se je statistično značilno povečala (Tabela 16), prav tako se je statistično značilno povečala kumulativna incidenca resnih poškodb v kontrolni skupini od končnih meritev do zaključka raziskave.

Tabela 16

Kumulativna incidenca poškodb/težav (%) pri začetnih in končnih meritvah ter po šestmesečnem spremljanju poškodb z vrednostmi p

KUMULATIVNA

INCIDENCA Sig. (Z)*

M1 M2 SPR M1:M2 M1:SPR M2:SPR

SKUPAJ TEŽAVE/POŠKODBE 30,4 37,2 37,9 0,027 (–2,2) 0,022 (–2,3) 0,096 (–1,7) RESNE POŠKODBE 11,2 13,2 16,9 0,577 (–0,6) 0,030 (–0,6) 0,050 (–2,0) ES TEŽAVE/POŠKODBE 36,5 32,2 39,7 0,519 (–0,6) 0,247 (–1,2) 0,038 (–2,1) RESNE POŠKODBE 11,1 10,2 12,1 0,739 (–0,3) 0,705 (–0,4) 0,705 (–0,4) KS TEŽAVE/POŠKODBE 26,5 41,9 36,4 0,001 (–3,2) 0,033 (–2,1) 0,749 (–0,3) RESNE POŠKODBE 11,2 16,1 21,2 0,392 (–0,9) 0,026 (–2,2) 0,050 (–2,0)

LEGENDA: M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, SPR – šestmesečno spremljanje poškodb, ES – eksperimentalna skupina, KS – kontrolna skupina, Sig (Z)* – Wilcoxonov test predznačenih rangov.

Slika 78 prikazuje kumulativno incidenco poškodb eksperimentalne in kontrolne skupine pri začetnih meritvah (M1), končnih meritvah (M2) in po šestmesečnem spremljanju poškodb (SPR). Razlike v kumulativni incidenci med eksperimentalno in kontrolno skupino niso bile statistično značilne.

LEGENDA: T/P – težava ali poškodba, RP – resna poškodba, M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, SPR – šestmesečno spremljanje, ES – eksperimentalna skupina, KS – kontrolna skupina.

Slika 78. Kumulativna incidenca (%) eksperimentalne in kontrolne skupine pri začetnih, končnih meritvah in po šestmesečnem spremljanju poškodb z vrednostmi p (Mann-Whitney U-test)

Plesalci in plesalke so pri končnih meritvah poročali o 27 poškodbah kolena (od tega 10 resnih), kar je 4,3 % več glede na začetne meritve (2,7 % več resnih poškodb). Po šestmesečnem spremljanju se je število povečalo še za 4,3 % (2,2 % več resnih poškodb), na 33 (13 resnih). Kumulativna incidenca poškodb oziroma težav se je od začetnih meritev do konca raziskave statistično značilno povečala (Z = –2,0, p = 0,041), razlika med začetnimi in končnimi meritvami ter med končnimi meritvami in šestmesečnim spremljanjem poškodb ni bila statistično značilna, prav tako niso bile statistično značilne razlike v kumulativni incidenci resnih poškodb. Kumulativna incidenca težav ali poškodb gležnja se je od začetnih do končnih meritev povečala, do konca šestmesečnega spremljanja pa zmanjšala. Kumulativna incidenca resnih poškodb gležnja se je od začetnih do končnih meritev zmanjšala in nato spet povečala do konca šestmesečnega spremljanja. Kumulativna incidenca vseh poškodb oziroma težav hrbta in rame se je statistično značilno povečala od začetnih do končnih meritev, kumulativna incidenca vseh poškodb oziroma težav hrbta se je statistično značilno povečala tudi do konca šestmesečnega spremljanja poškodb. Kumulativna incidenca resnih poškodb hrbta se je od začetnih do končnih meritev zmanjšala, do konca šestmesečnega spremljanja poškodb pa statistično značilno povečala (Z = –2,3,

0

p = 0,020). Kumulativna incidenca resnih poškodb rame se je povečala tako od začetnih do končnih meritev kot tudi do konca šestmesečnega spremljanja poškodb, a razlika ni bila statistično značilna (Tabela 17).

Tabela 17

Kumulativna incidenca poškodb (%) pri začetnih in končnih meritvah ter po šestmesečnem spremljanju

KUMULATIVNA

INCIDENCA Sig. (Z)*

M1 M2 SPR M1:M2 M1:SPR M2:SPR

KOLENO TEŽAVE/POŠKODBE 18,0 22,3 26,6 0,297 (–1,0) 0,041 (–2,0) 0,071 (–1,8) RESNE POŠKODBE 5,6 8,3 10,5 0,386 (–0,9) 0,109 (–1,6) 0,285 (–1,1) HRBET TEŽAVE/POŠKODBE 11,2 19,0 20,2 0,018 (–2,4) 0,041 (–2,0) 0,433 (–0,8) RESNE POŠKODBE 4,3 4,1 9,7 1 (0) 0,052 (–1,9) 0,020 (–2,3) GLEŽENJ TEŽAVE/POŠKODBE 8,7 9,1 6,5 0,564 (–0,6) 0,739 (–0,3) 0,564 (–0,6)

RESNE POŠKODBE 2,5 0,8 1,6 0,317 (–1) 1 (0) 0,317 (–1)

RAMA TEŽAVE/POŠKODBE 3,7 6,6 8,1 0,025 (–2,2) 0,058 (–1,9) 0,257 (–1,1) RESNE POŠKODBE 0,6 2,5 3,2 0,157 (–1,4) 0,083 (–1,7) 0,564 (–0,6)

LEGENDA: M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, SPR – šestmesečno spremljanje poškodb, Sig (Z)* – Wilcoxonov test predznačenih rangov.

Na Sliki 79 je prikazana kumulativna incidenca poškodb po posameznih področjih med raziskavo (od začetnih meritev do končne evalvacije poškodb), vključno z vsemi tedenskimi rezultati vprašalnikov OSTRC. Plesalci eksperimentalne skupine so imeli le pri devetih vprašalnikih več resnih poškodb kot plesalci kontrolne skupine (enkrat koleno in hrbet, trikrat gleženj ter štirikrat rama), poškodb oziroma težav pa so imeli več pri 25 vprašalnikih od skupno 52.

Slika 79. Kumulativna incidenca poškodb oziroma težav (T/P) in resnih poškodb (RP) eksperimentalne (ES) in kontrolne skupine (KS) po posameznih področjih

Iz Tabele 18 je razvidno, da se je kumulativna incidenca poškodb oziroma težav pri eksperimentalni skupini na vseh področjih, razen rame, od začetnih do končnih meritev zmanjšala. Pri kontrolni skupini se je kumulativna incidenca poškodb oziroma težav povečala na vseh področjih. Kumulativna incidenca resnih poškodb gležnja se je od začetnih do končnih meritev pri eksperimentalni in kontrolni skupini zmanjšala, na ostalih področjih (koleno, hrbet in rama) pa povečala. Od končnih meritev do konca šestmesečnega spremljanja se je kumulativna incidenca poškodb oziroma težav na vseh področjih pri eksperimentalni skupini povečala, pri kontrolni skupini se je

povečala samo kumulativna incidenca poškodb oziroma težav kolena, medtem ko se je kumulativna incidenca poškodb oziroma težav kolena in gležnja zmanjšala.

Tabela 18

Kumulativna incidenca poškodb (%) eksperimentalne in kontrolne skupine od začetnih meritev do konca šestmesečnega spremljanja poškodb z vrednostmi p

KUMULATIVNA

INCIDENCA Sig. (Z)*

M1 M2 SPR M1:M2 M1:SPR M2:SPR

KOLENO

TEŽAVE/POŠKODBE ES 22,2 18,6 24,1 0,366 (–0,9) 0,593 (–0,5) 0,180 (–1,3) KS 15,3 25,8 28,8 0,021 (–2,3) 0,020 (–2,3) 0,206 (–1,3)

RESNE POŠKODBE ES 4,8 5,1 5,2 1 (0) 1 (0) 1 (0)

KS 6,1 11,3 15,2 0,257 (–1,1) 0,058 (–1,9) 0,206 (–1,3) HRBET

TEŽAVE/POŠKODBE ES 14,3 13,6 22,4 1 (0) 0,134 (–1,5) 0,052 (–1,9) KS 9,2 24,2 18,2 0,004 (–2,9) 0,166 (–1,4) 0,405 (–0,8)

RESNE POŠKODBE ES 1,6 1,7 5,2 1 (0) 0,157 (–1,4) 0,157 (–1,4)

KS 6,1 6,5 13,6 1 (0) 0,132 (–1,5) 0,059 (–1,9) GLEŽENJ

TEŽAVE/POŠKODBE ES 11,1 6,8 6,9 0,257 (–1,1) 0,414 (–0,8) 0,564 (–0,6) KS 7,1 11,3 6,1 0,025 (–2,2) 0,564 (–0,6) 1 (0)

RESNE POŠKODBE ES 3,2 0 0 0,157 (–1,4) 0,317 (–1,0) 1 (0)

KS 2,0 1,6 3,0 1 (0) 0,564 (–0,6) 0,317 (–1,0) RAMA

TEŽAVE/POŠKODBE ES 3,2 6,8 12,1 0,157 (–1,4) 0,014 (–2,4) 0,180 (–1,3)

KS 4,1 6,5 4,5 0,083 (–1,7) 1 (0) 1 (0)

RESNE POŠKODBE ES 1,6 3,4 1,7 0,317 (–1) 1 (0) 0,317 (–1)

KS 0 1,6 4,5 0,317 (–1) 0,083 (–1,7) 0,157 (–1,4)

LEGENDA: M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, SPR – šestmesečno spremljanje poškodb, ES – eksperimentalna skupina, KS – kontrolna skupina, Sig (Z)* – Wilcoxonov test predznačenih rangov.

Od začetka do konca raziskave se je kumulativna incidenca poškodb in težav kolena, hrbta in rame povečala pri obeh skupinah, poškodb gležnja pa zmanjšala pri obeh skupinah. Statistično značilne razlike so bile pri poškodbah in težavah kolena pri kontrolni ter rame pri eksperimentalni skupini. Kumulativna incidenca resnih poškodb

kolena, hrbta in rame se je pri obeh skupinah od začetka do konca raziskave povečala, pri kontrolni skupini tudi kumulativna incidenca resnih poškodb gležnja. Ta se je pri eksperimentalni skupini skozi celotno raziskavo zmanjšala. Vse omenjene razlike niso bile statistično značilne.

Slika 80 prikazuje kumulativno incidenco vseh prijavljenih poškodb eksperimentalne in kontrolne skupine pri začetnih meritvah (M1), končnih meritvah (M2) in po šestmesečnem spremljanju poškodb (SPR) na posameznih področjih. Razlike v kumulativni incidenci med eksperimentalno in kontrolno skupino niso bile statistično značilne.

LEGENDA: T/P – težava ali poškodba, RP – resna poškodba, M1 – začetne meritve, M2 – končne meritve, SPR – šestmesečno spremljanje, ES – eksperimentalna skupina, KS – kontrolna skupina.

Slika 80. Kumulativna incidenca (%) eksperimentalne in kontrolne skupine pri začetnih, končnih meritvah in po šestmesečnem spremljanju poškodb z vrednostmi p (Mann-Whitney U-test)

3.2.3 Vpliv strukturiranega vadbenega programa na morfološke značilnosti in gibalne