Obravnavanje medvrstniškega nasilja v Vzgojnem načrtu izbrane osnovne šole

Vzgojni načrt izbrane osnovne šole problematiko medvrstniškega nasilja naslavlja na večih mestih. V prvem poglavju, ki zajema Vrednote in njihovo uresničevanje, je zapisano, da je odgovornost šole, da z vsemi svojimi dejavnostmi uresničuje vrednote in cilje, ki so določeni z zakonom, vendar ob upoštevanju njihovih specifičnih potreb, interesov in vizije še posebej izpostavlja nekatere izmed njih. Med njimi sta z reševanjem problematike medvrstniškega nasilja povezani dve, in sicer varnost ter spoštovanje.

Varnost, tako čustvena kot tudi fizična, v prvi vrsti pomeni pozitivno klimo in vzpodbudno šolsko okolje. Šola si za dosego tega cilja prizadeva s sprotnim reševanjem konfliktov, ki temelji na osebnem svetovalnem razgovoru, mediaciji in restituciji.

Neupoštevanje vrednot in kršitev pravic drugih šoli predstavlja izhodišče za razvijanje

9 Predstavitev poglavja je povzeta po Vzgojnem načrtu izbrane osnovne šole.

kritičnega ter moralnega presojanja, prevzemanja odgovornosti in reševanja problemov. V program oddelčnih skupnosti šola uvršča izvajanje socialnih iger, ob tem pa izpostavlja tudi pomembnost učilnic kot okolja, ki je prepoznavno z osebno noto učiteljev in učencev. Drugi cilj v sklopu vrednote varnosti so urejeni medsebojni odnosi in jasni dogovori, za katere si šola med drugim prizadeva s skupnim oblikovanjem dogovorov in doslednim spoštovanjem le-teh, s sprejetjem dogovorov o ukrepih ob morebitnih prekrških, ki ogrožajo pravice in varnost drugih, s še večjo občutljivostjo učiteljev za učence, ki si v šoli želijo več varnosti, in s krepitvijo medsebojnih odnosov, zaupanju ter vzgoji za nenasilje že od prvega razreda dalje. Zagotavljanje varnosti v izbrani šoli predstavlja še medsebojno zaupanje, ki ga šola razvija z ustvarjanjem ustrezne komunikacije (strpno poslušanje drug drugega, pogovor, skupno iskanje rešitev), z upoštevanjem in posvečanjem pozornosti vsakemu posamezniku in nenazadnje z lastnim zgledom.

Spoštovanje v vzgojnem načrtu izbrane osnovne šole zajema spoštovanje sebe, spoštovanje drugih, spoštovanje dobrin (hrane in skupne lastnine) ter spoštovanje okolja (odgovoren odnos do družbenega in naravnega okolja). Ker se pojav medvrstniškega nasilja povezuje predvsem s pomanjkanjem spoštovanja sebe in spoštovanja drugih, bom na tem mestu izpostavila zgolj nekatera prizadevanja šole, ki so neposredno ali posredno povezana s to problematiko. Prizadevanja za spoštovanje sebe temeljijo na izgradnji pozitivne samopodobe v vseh šolskih situacijah, na sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja, na izvajanju socialnih iger, mladinskih delavnic in preventivnega programa, na vrednotenju dejanj tako pozitivnih kot tudi negativnih, in ne osebnosti človeka, pri tem pa tudi razvijanje samopresoje. Za uresničitev cilja spoštovanja drugih pa šola v vzgojnem načrtu izpostavlja naslednje točke – sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, razvijanje strpnosti, medsebojne pomoči in kulture komunikacije šola dosega z lastnim zgledom odraslih, z izvajanjem že omenjenih socialnih iger, mladinskih delavnic, preventivnega programa in pogovori na urah oddelčnih skupnosti. Poleg tega učitelji na izobraževanjih poglabljajo spoznanja na temo medsebojnih odnosov, spoznanja o različnih kulturah in jezikih, pri čemer učitelji ne presojajo učenev po njihovem videzu, temveč po njihovih dejanjih.

V drugem poglavju, ki zajema vzgojne dejavnosti izbrane osnovne šole, bi izpostavila tri podpoglavja, in sicer vzgojna načela, proaktivne in preventivne dejavnosti ter vzgojne

ukrepe. Izmed vzgojnih načel, ki so navedena v vzgojnem načrtu izbrane osnovne šole, so štiri načela takšna, ki jih lahko povežemo z reševanjem problematike medvrstniškega nasilja.

1. Načelo proaktivnega oziroma preventivnega delovanja šole, katerega namen je ustvarjanje šolskega okolja, v katerem se učenci ter učenke počutijo varne, uspešne, sprejete in svobodne z upoštevanjem pravil, ki jih postavlja skupnost.

Pod to načelo spada tudi skrb strokovnih delavcev za razvoj pozitivne socialne klime, ki temelji na medsebojni povezanosti, sodelovanju in odgovornosti vsakega posameznka. Svetovalna služba, strokovni delavci in tudi zunanji sodelavci pa so tisti, ki vzpodbujajo razvijanje socialnih veščin, prostovoljno delo in medsebojno vrstniško pomoč, tako v konkretnih situacijah kot tudi sistematično z delavnicami za razvijanje socialnih veščin. Šola se zavezuje k temu, da sprotno reagira in težave rešuje načrtno z različnimi oblikami, kot je npr. svetovanje, razgovor, samopresoja, mediacija in restitucija. Mediacija pa učencem in učenkam nudi možnost učenja iz lastnih izkušenj in osebnostno rast, kajti ravno mediacija lahko pomeni korak k zavedanju odgovornosti in spreminjanju vedenja z možnostjo izbire, ne da je pri tem ogroženo otrokovo samospoštovanje.

2. Naslednje načelo je načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil. Osnovno izhodišče pri oblikovanju pravil so temeljne pravice, pod katere spada tud pravica do občutka varnosti in dejanske varnosti vseh učencev in učenk na šoli.

Za zaščito pravic vseh posameznikov je tako potrebno poleg pravil poznati tudi posledice, ki sledijo ob kršitvi le-teh. Sprejemanje odgovornosti za svoje vedenje pomeni, da ga izbiramo sami, da smo nosilci svojih dejanj in nenazadnje, da se zavedamo vnaprej znanih posledic, ki jih prinaša ustrezno ali neustrezno vedenje. Ob vsem tem pa je šola seveda zavezana k upoštevanju zmožnosti prevzemanja odgovornosti glede na razvojno stopnjo učencev in učenk.

3. Načelo s podobnimi cilji je tudi načelo spodbujanja samonadzora in samodiscipline, katerega bistvo je v tem, da učitelji in učiteljice v vzgojnih situacijah vzpodbujajo otroke, da sami oblikujejo in prevzemajo odločitve oziroma da izbirajo med možnostmi in nosijo posledice svojih odločitev. V

procesu moralnega dozorevanja je namreč vloga odraslih, da ob neprimernem vedenju ali kršitvah skupnih dogovorov in pravil otroku pomaga, da sam razmišlja o tem in da posledično poišče rešitve s pomočjo mediacije, restitucije in samopresoje, s čimer mu je omogočeno zavedanje lastnega vedenja.

4. Pomembno načelo, ki je izpostavljeno v vzgojnem načrtu izbrane osnovne šole pa je tudi načelo osebnega zgleda. Za vzgojo otrok imajo zgledi, ki jih ponujajo odrasli, prednost pred besedami. Spoštovanje vrednot, vzorci vedenja, ravnanja in dejanja odraslih se tako prenašajo na otroke. Ravno zaradi tega pa je nujno, da so odrasli pozorni na izkazovanje spoštovanja v medosebnih odnosih.

Pri proaktivnih in preventivnih dejavnostih vzgojnega načrta je najprej navedeno, da se šola zaveda povečanega asocialnega vedenja otrok, ki se kaže v vzgojnih problemih v šoli in doma, ter tudi vse bolj pogostem nasilništvu med vrstniki, ki se izraža v nespoštovanju občutkov, osebnosti in lastnine drugih. Pri tem pa tudi družbene spremembe, kot so brezposelnost ali na drugi strani prezaposlenost staršev, vse večja socialna neenakost, »vrednote« današnjega časa niso v prid zdravemu razvoju otroka.

Cilj proaktivnih in preventivnih dejavnosti, ki jih izvaja šola, je torej ustvariti okolje, v katerem se lahko vsi otroci vsestransko razvijajo in zadovoljujejo svoje potrebe (telesne, duševne, socialne), razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter čut odgovornosti. Na tem mestu je v vzgojnem načrtu poleg drugih dejavnosti še enkrat navedeno razvijanje socialnih veščin, skrb za ustrezno komuniciranje, sodelovalno učenje, prostovoljno delo, vrstniška pomoč in medgeneracijsko sožitje pri vseh šolskih dejavnostih kot način zagotavljanja zgoraj omenjenih ciljev.

V primeru, da vedenje in delovanje učenca oziroma učenke negativno odstopa od na šoli dogovorjenih pravil, šola uporabi naslednje vzgojne ukrepe:

• ustno opozorilo učencu/učenki,

• zapis v e-asistent,

• pogovor učitelja/razrednika/svetovalne delavke/ravnateljice z učencem,

• obveščanje strašev (na GU, pisno),

• (vrstniška) medicaija,

• začasni odvzvem nedovoljenih aparatov,

• zapis razmišljanja učenca ob nesprejemeljivem vedenju,

• dodatno ali podaljšano opravljanje dežurstva, rediteljstva,

• opravljanje dela v korist razredne ali šolske skupnosti,

• osebno opravičilo učenca/učenke,

• neopravičena ura.

5.1.2 Obravnavanje medvrstniškega nasilja v Pravilih šolskega reda izbrane