Preventivne dejavnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja na izbrani osnovni

Vse strokovne delavke se strinjajo, da je preventivno delovanje na področju preprečevanja medvrstniškega nasilja zelo pomembno. V prvi vrsti poudarijo mladinske preventivne delavnice in ostale podobne aktivnosti, ki jih izbrana osnovna šola organizira nekajkrat na leto in preko katerih se učenci ter učenke učijo različnih spretnosti, ki posledično pripomorejo k nenasilnemu in neškodljivemu vedenju.

»Tematika, ki jo obravnavamo na naslednji takšni delavnici, je varnost na spletu. Se pravi, govorili bomo o vrstniškem nasilju na spletu, na socialnih oziroma družbenih omrežjih. Primeri naravoslovnih oziroma tehniških dni so najbolj primerni in super način, da posredno pridemo do otrok, da jih s tem ne utrujamo, kakor bi se sami izrazili, v smislu, da so vse to že slišali; morda s kakšnimi filmčki, delavnicami, skupinskim delom, z bolj interaktivnimi zadevami, s kakšnimi asociativnimi igrami, igrami vlog

…Jaz pa osebno še vedno dajem velik poudarek pogovoru; meni se zdi, da je tako že premalo komunikacije v današnjem svetu.« (SD4_K5) Mladinske delavnice, ki naslavljajo različne tematike, od varnosti na spletu, pozitivne razredne klime, medsebojnega sprejemanja, mediacij itd., šola včasih pripravi v sodelovanju s katero izmed zunanjih institucij. »V letošnjem šolskem letu sodelujemo z Ljudsko univerzo, ki izvaja delavnice v sodelovanju z Mladinskim centrom z različnimi tematikami in so med učenci zelo dobro sprejete. To poteka v osmih in devetih razredih; torej preventivne delavnice, kamor pridejo zunanji izvajalci, ki niso učitelji, in tem se otroci včasih lažje odprejo in zaupajo. Ravno zaradi tega so te delavnice tudi pohvaljene. Potem sodelujemo tudi z zunanjimi strokovnjaki, ki pa občasno prihajajo na določene dogodke ali na roditeljske sestanke ali na razredne ure, kjer prav tako osvetljujemo tematiko, da do tega ne bi prihajalo.« (SD1_K4) Poleg tega kot zelo pomemebne pri preventivnem delovanju izpostavljajo tudi medsebojne odnose, tako tiste med učenci ter učenkami kot tudi tiste, ki jih učitelji in učiteljice oziroma strokovni delavci in strokovne delavke vzpostavijo z otroki. »Domače okolje je tisto, ki je vedno najbolj pomembno, ampak če se otrok čuti tudi sprejetega s strani učiteljev, je že veliko, če se čuti sprejetega s strani

sošolcev, je pa največ; in sama kot razredničarka res delam ves čas na tem. Sigurno pa se soočamo z vzgojnimi individualnimi problemi, sploh letos v svojem razredu šestošolcev.« (SD3_K5) Strokovne delavke, ki so tudi razredničarke, menijo, da imajo same veliko vlogo pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov med učenci in učenkami, zato poudarjajo …«tudi otroke tako učim in vsem staršem na roditeljskem povem, da je potrebno spoštovati vsakega otroka, tudi če je malo drugačen. Letos imam v razredu otroka, ki je vzgojno morda malo sporen, ampak velikokrat rečem tako staršem kot otrokom, pomagajte mu, mirno pristopite do njega. Ne smejo ga izzivati in vedno tudi stvar razčistim in je veliko boljše in napredujemo, ker vse strani vidijo, da se to rešuje na pravi način, da ni vedno kriv tisti, ki določeno dejanje povzroči, ampak tudi nekdo, ki je to dejanje ali njega osebno izzval. Potrebno je opraviti pogovor tudi s tistim, ki izziva in mu razložiti, kaj je prav in kaj ne. Na razrednih urah se o tem veliko pogovarjamo. Če je učitelj pravi in zna razred pripraviti do tega, da oni vidijo, da je določeno vedenje nedopustno in da se ne morejo na nikogar spravljati, to vse deluje.« (SD3_K5) Velik poudarek, tudi pri preventivnih dejavnostih, strokovne delavke pripisujejo pogovoru z učenci in učenkami, saj le-ta lahko dostikrat pripomore, da se kakšno nasilje prepreči, še preden pride do njega … »tako, da se sama trudim z njimi čim več pogovarjati na odprt način, ker se mi zdi, da ko enkrat vzpostaviš odnos, potem tudi lažje pridejo do tebe, še preden se kaj zgodi.« (SD4_K5) Preventivne dejavnosti preprečevanja medvrstniškega nasilja vključujejo tudi delo s šolsko svetovalno službo. »Omenjeni problematiki namenimo tematske razredne ure, ki jo včasih pripravi ŠSS in imamo kakšno delavnico na to temo medsebojnega sprejemanja, pozitivne razredne klime, potem imamo delavnice mediacij, ker pri nas na šoli zelo dobro živi tudi mediacija, kjer skušamo z določenimi opraviti pogovore brez obsojanja. Vsak učitelj pa prispeva na svoj način, gre za medsebojno sodelovanje oziroma pomoč učiteljev na predmetni in razredni stopnji.« (SD1_K5) Mediacijo kot enega izmed preventivnih ukrepov sicer zasledimo tudi v dokumentih izbrane osnovne šole, a je pri analizi štirih primerov medvrstniškega nasilja in ukrepih ob zaznavi le-tega strokovne delavke ter delavci ne uporabijo. Poleg pogovorov intervjuvanke izpostavijo tudi pomen socialnih iger in podobnih dejavnosti. »Najprej pogovori s celim razredom, da sami povedo, da sami izrazijo svoje stiske. Druga takšna oblika pa so socialne igre oziroma socialne igre v smislu nekih takšnih dejavnosti, ko imamo recimo dejavnosti pozitivne discipline

(priročnik); ena oblika je tudi 10 korakov do boljše samopodobe (To sem jaz), Glavo imaš in srce, kjer so tudi dejavnosti, kot so npr. preseganje predsodkov in stereotipov, izobrazba, revščina, prepoznaj in ustavi vrstniško nasilje. To so dejavnosti, ki so primerne za razredne ure, da prepoznavajo, ozaveščajo. To so takšne preventivne oblike. Zgoraj omenjene dejavnosti prakticiram sama v svojem razredu pri razrednih urah. Pri pouku pa je to malo težje, sicer je pa to spet odvisno od predmeta; pri kakšni književnosti lahko recimo preko kakšnega dela naslavljamo različne problematike.«

(SD5_K5) Sicer pa je, kot meni ena izmed intervjuvanih, preventivno ukrepanje na ravni posameznika tudi to, da se določene ukrepe sprejema že zelo zgodaj, se pravi na nižji stopnji, takoj ko so zaznane določene težave, pri čemer pa je najpomembnejše sodelovanje s starši. »Otroka se hitro zazna, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. In če se tu nekako vzpostavi sodelovanje šole, svetovalne službe in staršev (da imamo tudi starše, ne bom rekla na svoji strani, ampak da so tudi starši dovzetni za to, kar jim mi razlagamo, se pravi, da sledijo našim priporočilom), če je ta krog sklenjen, pa če tega otroka obravnavamo že na nižji stopnji, potem so težave dosti manjše, kot bi lahko bile, če bi to kar prepustili in rekli, ah, saj je še majhen, bomo to delali, ko pride na predmetno stopnjo. Ne, takrat je definitivno prepozno. Tako kot je vzgoja, ko pridejo s sedmimi leti v šolo, definitivno prepozna.« (SD2_K5)

Strokovne delavke izbrane osnovne šole na vprašanje o uporabi različnih preventivnih ukrepov sicer ne navajajo nobenega konkretnega preventivnega programa, a kljub temu prepoznavajo pomen preventivnih dejavnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja. Izpostavijo torej pomen različnih mladinskih delavnic in aktivnosti, ki so včasih organizirane s pomočjo zunanjih institucij ter strokovnjakov in preko katerih naj bi otroci pridobili različna znanja ter spretnosti za nenasilno komunikacijo in konstruktivno reševanje konfliktov. Sprotno reševanje konfliktov pa naj bi pripomoglo k ustvarjanju pozitivne šolske klime in vzpodbudnega šolskega okolja, ki sta tudi dva izmed ciljev vzgojnega načrta izbrane osnovne šole. Na ravni posameznih razredov omenjena cilja dosegajo tudi s pomočjo socialnih iger, preko katerih otroci krepijo samozavest in pozitivno samopodobo, hkrati pa se učijo prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Intervjuvankam se zdijo zelo pomembni tudi medsebojni odnosi in komunikacija, tako tisti med učenci in učitelji kot tudi tisti med vodstvom šole ter

starši. Menijo, da imajo pri vzpostavljanju dobrih medsebojnih odnosov pomemebno vlogo. Pri tem pa je kot že povedano velikega pomena tudi vzpostavljanje zaupanja.

Uspeh preprečevanja medvrstniškega nasilja je namreč večji tam, kjer je zaupanje med učenci in učitelji ter ostalimi strokovnimi delavci oziroma delavkami večje. Kot eden izmed ključnih preventivnih ukrepov se po besedah strokovne delavke zdi zgodnje odkrivanje otrok z večjim tveganjem za razvoj nasilnega vedenja, pri čemer pa je za učinkovito preprečevanje odklonskega vedenja pomemebno sodelovanje s starši. V LDN v povezavi s pojavom medvrstniškega nasilja zasledimo dve izmed prednostnih nalog šole, in sicer kultura sobivanja in medvrstniško sodelovanje, pri čemer je zlasti pri uresničevanju prve pomemebno, da se zavedamo, da otroci potrebujejo jasno izoblikovana pravila, kaj je zaželjeno in kaj ni, saj jim le-to daje občutek varnosti in predvidljivosti v razredu. Ob tem pa mora šola biti jasna tudi pri odločitvah glede posledic za nesprejemljivo vedenje. Takšno določanje jasno izoblikovanih pravil je poudarjeno tudi v celovitih programih za preprečevanje medvrstniškega nasilja, a strokovne delavke pri vprašanju preventivnih dejavnosti tega posebej ne izpostavijo.

Na izbrani osnovni šoli sicer ne moremo govoriti o uporabi dotičnega celovitega programa, kot vidimo, pa se šola poslužuje nekaterih dejavnosti, ki jih celoviti preventivni programi predlagajo.