S problematiko medvrstniškega nasilja se srečujejo vse šole po celem svetu, saj le-to obstaja že od nekdaj. Sistematično preučevanje samega pojava medvrstniškega nasilja v šolah pa se začne v 70. letih prejšnjega stoletja, pri čemer prve in najbolj pogoste opredelitve pojava medvrstniškega nasilja izhajajo iz Olweusove definicije, ki pravi, da o tovrstnem nasilju govorimo, kadar gre za namerno in dlje časa trajajoče nasilno vedenje posameznika ali posameznice, včasih pa tudi skupine otrok, zoper svojega vrstnika oziroma vrstnice (Olweus, 1995: 12). Ob tem veliko avtorjev opozarja, da tudi hujši enkratni dogodki nasilnega vedenja predstavljajo medvrstniško nasilje. Omenjeni norveški raziskovalec Dan Olweus je eden izmed prvih, ki za pojav medvrstniškega nasilja uporabi angleški izraz »bullying.« Na slovenskih tleh se izraz »bullying« prevaja različno, najstarejša in najbolj splošna prevoda pa sta ustrahovanje in trpinčenje (Pušnik, 1999: 34), medtem ko je v slovenski strokovni literaturi za pojav nasilja med učenci oziroma vrstniki najpogosteje uporabljen izraz medvrstniško nasilje.
Odraščanje posameznika oziroma posameznice poleg družine pomembno zaznamujejo tudi njihovi vrstniki. Obdobje na prehodu v adolescenco pa je obdobje, ko mladostniki začenjajo pomembno vlogo pripisovati predvsem odnosom s prijatelji in vrstniki.
Mladostniki tako postanejo zelo zaposleni z vzpostavljanjem in ohranjanjem prijateljev, zaradi česar velik del svoje energije in socialnega življenja namenjajo prav temu (Ule, 2008: 93). Poleg tega postane izjemno pomembno tudi, kakšno pozicijo v družbi zavzamejo in kako jih vidijo drugi, ali se torej počutijo v svoji družbi oziroma razredu sprejete ali ne. Kadar so pritiski in zahteve vrstnikov ali staršev prehudi, lahko pri posamezniku oziroma posameznici vplivajo na razvoj agresivnosti in nasilnih odzivov.
Vzrokov takšnega vedenja je lahko tudi več, poleg tega so pogosto najrazličnejši vzroki med seboj prepleteni. Govorimo o bioloških, psiholoških in družbenih vplivih, za katere avtorji pogosto pravijo, da so medsebojno povezani in pri vsakem posamezniku oziroma posameznici oblikujejo različne odzive na določeno življenjsko situacijo.
V magistrski nalogi se osredotočam na problematiko medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah, pri čemer moramo razlikovati med medvrstniškim nasiljem in konflikti, do katerih vsakodnevno prihaja med učenci in učenkami na šoli. Slednji so namreč glede
na heterogenost skupin v šoli nekaj neizogibnega in navsezadnje tudi dobrodošlega, saj ima reševanje konfliktov vzgojno funkcijo in velikokrat pozitivne posledice, medtem ko pri pojavu medvrstniškega nasilja ne moremo govoriti o pozitivnih posledicah. Nasilje med otroki tako ne sme veljati za »normalno« in sprejemljivo stopnjo otrokovega razvoja, temveč je potrebno omenjeno problematiko obravnavati kot grožnjo celotni družbeni skupnosti, ki zahteva takojšnjo in ustrezno posredovanje pomembne odrasle osebe. Piotrowski in Hoot (2008: 363) v svoji raziskavi ugotavljata, da imajo povzročitelji medvrstniškega nasilja namreč 4-krat večje možnosti, da tudi kasneje kot odrasle in odgovorne osebe izvršijo kaznivo dejanje. Šola lahko s pomočjo širše okolice, ki z uvedbo programov za preprečevanje medvrstniškega nasilja, s poudarkom na zgodnjem odkrivanju odklonskega vedenja, pomembno vpliva na zmanjšanje le-tega.
Otroci v obdobju razvoja namreč veliko svojega časa preživijo v šoli, zaradi česar je pomembno, da je le-ta spodbudna za otrokov psihosocialni razvoj. Šola si mora priznati, da je to pogost pojav in pomembna problematika, ki jo je potrebno stalno naslavljati, tako med otroki kot tudi med starši. Pravočasno prepoznavanje medvrstniškega nasilja in vseh morebitnih znakov lahko pripomore pri preprečevanju nasilja, zato je nujno, da se na vsakršno nasilje ustrezno odzovemo in nemudoma ukrepamo.
Osrednje raziskovalno vprašanje, s katerim se ukvarjam v svoji magistrski nalogi, se nanaša na vlogo osnovne šole in posledično na ukrepe, ki jih šola ob pojavu medvrstniškga nasilja sprejme. Magistrska naloga je razdeljena na dva sklopa, in sicer na teoretični in empirični del. V prvem sklopu teoretičnega dela se bom osredotočila na temeljne teoretične postavke v povezavi z obravnavano problematiko. Opredelila in opisala bom pojem nasilja, agresije ter agresivnosti, prav posebej pa se bom posvetila medvrstniškemu nasilju. V nadaljevanju teoretičnega dela se bom osredotočila na vlogo osnovnih šol ob odkrivanju medvrstniškega nasilja. V povezavi s tem vprašanjem se bom v svoji magistrski nalogi ukvarjala predvsem s tem, kakšni so vzgojno-disciplinski ukrepi na osnovnih šolah. Šola ni le izobraževalna ustanova, zato je pomembno vprašanje, kako in na kakšen način izpolnjuje tudi svojo vzgojno funkcijo.
Teoretsko lahko vzgojno in disciplinsko ukrepanje, ki se ga poslužujejo šole, opredelimo skozi penološke teorije kaznovanja, ki izpostavljajo tri različne teorije
kaznovanja. Retributivna teorija sankcioniranja prekrškov poziva k strožjemu discipliniranju in postavljanju meja in pravil ter k ostrejšemu sankcioniranju neželenega vedenja. Na drugi strani lahko govorimo o restorativni teoriji, ki zagovarja vzpostavljanje sodelovalnih odnosov v šoli na splošno ter pomen soustvarjalnega reševanja konfliktov. Temeljno načelo omenjene teorije kot načina disciplinskega ukrepanja je, da si prizadevamo za obnovitev stanja prizadetih pred kaznivim dejanjem, pri čemer naj bi imeli tisti, ki so vpleteni, možnost sodelovanja pri iskanju primernih rešitev (povzeto po Kroflič, 2011, Kuhar in Jeznik, 2017). Utilitaristično teorijo kaznovanja pa zanima predvsem korist posledice ukrepa, torej (pre)vzgojni učinek. Kako se šole torej odzivajo na pojav medvrstniškega nasilja, je odvisno od posamezne šole in pa tudi posameznih učiteljev na ravni razredov.
V empiričnem delu bom s pomočjo študije primera skušala ugotoviti, kako se izbrana osnovna šola s problematiko medvrstniškega nasilja sooča v praksi. Kakšna je torej njena vloga, katere ukrepe sprejema in pa koliko si prizadeva pri prepoznavanju, obravnavanju in nenazadnje preprečevanju tovrstnega nasilja na šoli. Za potrebe magistrske naloga bo v empiričnem delu naloge opravljena kvalitativna raziskava, natančneje študija primera, ki vključuje analizo šolske dokumentacije izbrane osnovne šole, ki obravnava problematiko medvrstniškega nasilja, ter pet polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavkami šole. V prvi fazi bom na osnovni šoli pregledala šolsko dokumentacijo, ki je nastala na podlagi štirih izbranih primerov medvrstniškega nasilja na tej šoli. V nadaljevanju pa bom na šoli opravila polstrukturirane intervjuje z ravnateljico osnovne šole, svetovalno delavko in tremi1 razredničarkami, katerih učenci so bili vpleteni v primer medvrstniškega nasilja. S pomočjo intervjujev bom skušala ugotoviti, na podlagi česa učitelji in učiteljice prepoznavajo nasilje med otroki in kako ukrepajo, ko do tega pride, kateri so po njihovem mnenju najbolj učinkoviti načini sankcioniranja, ki vodijo do pozitivnih sprememb, in kaj jim osebno predstavlja največji izziv pri samem preprečevanju medvrstniškega nasilja. Poleg tega se sprašujem tudi, kako posamezni intervjuvanci pripomorejo k preventivnemu ukrepanju za
1Dva izmed štirih primerov medvrstniškega nasilja sta povezana z enim dečkom, zato bom intervju namesto s štirimi razredničarkami opravila le s tremi.
zmanjševanje medvrstniškega nasilja, saj menim, da je ravno preventivno ukrepanje ključnega pomena, če želimo, da šola kot celota predstavlja varno in spodbudno okolje za naše otroke.